Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (10.326-10.350) 
- gluhonémost -i ž (ẹ̄) stanje gluhonemega človeka: slepota in gluhonemost ♪
- glukózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na glukozo: glukozni del disaharida ♦ biol. glukozni bujon ♪
- glumáček -čka m (á) manjšalnica od glumač: glumaček jih je skušal kratkočasiti ♪
- glúmec -mca m (ȗ) zastar. (gledališki) igralec: glumci so nastopili pred polno dvorano // artist, komedijant: bil je glumec v cirkusu ♪
- glúmljenje -a s (ū) glagolnik od glumiti: glumljenje blaznosti ♪
- glúpec -pca m (ȗ) star. neumen, nespameten človek: to je pravi glupec ♪
- glúšec -šca m (ȗ) gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci // ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci ◊ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua ♪
- glušênje -a s (é) glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota ♪
- glušéti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati gluh: na starost je začel glušeti ♪
- glušílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) teh. glušnik: zaradi močnih pokov so imeli na ušesih glušilce; montirati glušilec na motorno kolo ♪
- glušílen -lna -o prid. (ȋ) ki gluši, duši: glušilna naprava ♪
- glutén -a m (ẹ̑) biol., kem. lepljiva beljakovina v žitnem zrnu: vlečnost testa je odvisna od odstotka glutena v moki ♪
- gmôten 1 -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na materialno osnovo za življenje, na življenjsko raven: izboljšati gmotni položaj v deželi; upoštevati je treba tudi gmotne razmere učenca; ugodno gmotno stanje / išče le gmotne koristi; življenje brez gmotnih skrbi / gmotna škoda na materialu, materialna // nanašajoč se na denarna sredstva: za novo šolo bo potrebna izdatna gmotna pomoč občine; bila je v hudi gmotni stiski / za gradnjo so porabili mnogo gmotnih sredstev gmôtno prisl.: gmotno si je precej opomogel; gmotno podpirati koga; gmotno preskrbljen ♪
- gmôten 2 -tna -o prid. (ó) star. gmotast: temni gmotni oblaki ♪
- gmôtiti se -im se nedov. (ō ȏ) redko združevati, zbirati se v gmoto: oblaki se gmotijo ♪
- gnánje -a s (ā) glagolnik od gnati: gnanje oblakov / gnanje za cilji ♪
- gnécati -am nedov. (ẹ̑) redko gnesti ♪
- gnéča -e ž (ẹ́) množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru: pred novo trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo; hrupna, pisana gneča otrok; pred vhodom je čakala gneča radovednežev / stali smo v hudi gneči; pren., pesn. gneča pšeničnega klasja ♪
- gnéd -a m (ẹ̑) agr. trta z rdečkastimi grozdi, ki se goji na Primorskem in na Krasu: v plante so sadili slabe, toda rodovitne trte, posebno gned ♪
- gnêsti gnêtem nedov., stil. gnetó; gnêtel in gnétel gnêtla, stil. gnèl gnêla (é) povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo; gnesti vosek, glino; gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico // ekspr., redko vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti gnêsti se stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi gnetóč -a -e: množica gnetočih se ljudi gnetèn -êna -o: gneteno testo ♪
- gnêtec in gnétec -tca m (ē; ẹ̑) redko kdor gnete: gnetec testa ♪
- gnêten in gnéten -tna -o prid. (é ē; ẹ̑) gnetljiv: gnetna masa ♪
- gnetênje -a s (é) glagolnik od gnesti: gnetenje testa / stroj za gnetenje ♦ med. ročna masaža, pri kateri se stiskajo mišice; metal. oblikovanje kovin s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem ♪
- gnêtež in gnétež -a m (ȇ; ẹ̑) ekspr., redko gneča: pred hišo je bil velik gnetež ♪
- gnetílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik ♪
10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 
