Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Duh (51-75)



  1.      duhovít  -a -o prid. (-) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale
  2.      duhóvnik  -a m (-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki
  3.      odúhati  -am dov.) redko ovohati: pes je vse oduhal / odprl je čutarico in oduhal rum zaduhal
  4.      oduhávati  -am nedov. () redko ovohavati: oduhavati kruh; oduhavala si je roke
  5.      oduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitje oduhóvljen -a -o: oduhovljena narava ∙ star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen
  6.      ogledúh  -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi
  7.      ovadúh  -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov
  8.      ovadúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja
  9.      pázduha  -e ž () vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolecnar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, tečibot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi
  10.      podpázduha  -e ž () 1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh // pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi 2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec
  11.      podúhati  -am dov.) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom
  12.      poduhovíčiti  -im dov.) slabš. krajši čas duhovičiti: kdaj pa kdaj poduhoviči / z njim rad poduhoviči o filozofskih problemih se pogovori
  13.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
  14.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen
  15.      poduhóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni
  16.      poduhóvljenost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost
  17.      pojedúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik pojeduh / kot psovka ali še nimaš zadosti, pojeduh
  18.      prádúh  -á m, im., tož. dv. tudi práduhá (-) knjiž., v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh
  19.      predúh  -a m () odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor
  20.      preduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti preduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava
  21.      pridúh  -a m () knjiž. neprijeten vonj; duh: jajca dobijo v hladilnicah priduh
  22.      primòjdúha  in primojdúha medm. (-ū; ū) star. izraža podkrepitev trditve: ne grem, primojduha, da ne grem
  23.      prótiduhóvniški  -a -o prid. (ọ̑-ọ́) ki je proti duhovnikom: protiduhovniški krogi
  24.      prótiduhóvski  -a -o prid. (ọ̑-ọ́) star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo
  25.      razduhóvljenje  -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA