Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Duh (1.117-1.141)


  1.      zafrkácija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij dejanj, s katerimi jim je namerno povzročal neprijetnosti, težave ♪
  2.      zagáten 1 -tna -o prid. (á ā) ekspr. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme // neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina zagátno prisl.: zagatno je zaudarjalo po golobnjakih; zagatno dišeča bobrovina / v povedni rabi v sobi je bilo zagatno ♪
  3.      zagíbati  -ljem tudi -am dov., zagibála (ȋ) 1. povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je zagibal veje // povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: zagibati vodno površino; pren., ekspr. to je zagibalo pesniškega duha ∙ redko množica je zagibala je vzvalovila, zavalovila 2. narediti nekaj gibov, premikov: bolnik je s težavo zagibal; zagibati z ustnicami ♪
  4.      zahákljati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zakavljati: zahakljati plavajoče deblo / zahakljati vrata stanovanja ● nižje pog. zahakljala sta ga pod pazduho in odvlekla trdno zgrabila zahákljati se zatakniti se, zaplesti se: konec vrvi se je nekam zahakljal ♪
  5.      zaklàd  -áda m (ȁ á) 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je // večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto // mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra // nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne 2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad // nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade 3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad // kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom // nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel 5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti 6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad // vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad 7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad ● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister ◊ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku ♪
  6.      zaklinjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov ♪
  7.      zaklínjanje  -a s (í) 1. glagolnik od zaklinjati: zaklinjanje soseda, naj pomaga / zaklinjanje zlih duhov / njegovo zaklinjanje nas ni prepričalo; po zaklinjanju vratarja ni nihče vstopil v stavbo 2. po ljudskem verovanju beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovarjati, peti zaklinjanja ♪
  8.      zaklínjati  -am nedov. (í) 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal ● star. zaklinjati se na evangelij prisegati zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril ♪
  9.      zakramentál  -a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali ♪
  10.      zakrnévati  -am nedov. (ẹ́) zaostajati v rasti, razvoju: od bolezni prizadeta noga zakrneva / ekspr. duhovno zakrnevati // izgubljati naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi drugačnih razmer so začele oči tem živalim zakrnevati ♪
  11.      zalebdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev ♪
  12.      zalédje  -a s (ẹ̑) 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje ♪
  13.      zalezováti  -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) 1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule // prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma 2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil 3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje ♪
  14.      zamíkati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: hiš ne gradijo v ravni vrsti, ampak jih zamikajo ∙ knjiž. obračati in zamikati naslon pri sedežu pomikati nazaj zamíkati se 1. knjiž. premikajoč se prihajati za kaj: sonce se že zamika za goro / zamikati se za grmovje skrivati se, umikati se; zamikali so se pred burjo 2. ekspr. duševno se tako intenzivno usmerjati v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava: mistično se zamikati 3. ekspr., v zvezi z v izraža nastopanje intenzivnega, poglobljenega razmišljanja o tem, doživljanje tega, kar izraža določilo: zamikati se v čas mladosti; njegov duh se zamika v prihodnost ♪
  15.      zamíslek  -a [lǝk] m (ȋ) knjiž. 1. zamisel: na poti se mu je pojavilo veliko novih zamislekov; duhovit, izviren zamislek; zanimiv zamislek režiserja / uresničiti svoje zamisleke 2. glagolnik od zamisliti si: začeti razpravljanje z zamislekom problema / ta primer je vreden zamisleka ♪
  16.      zamòt  -óta m (ȍ ọ́) knjiž. zavoj, paket: pod pazduho je nosil velik zamot ♪
  17.      zamračíti  -ím dov., zamráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: ta misel mu je zamračila obraz; ob teh besedah se mu je zamračilo čelo / spletke so mu zamračile zadnja leta življenja 2. narediti nejasno, zmedeno: novica mu je zamračila duha; spomin se mu je zamračil 3. redko narediti mračno, temno: oblaki so zamračili nebo; soba se je zamračila ● knjiž. um se mu je zamračil postal je duševno bolan zamračíti se brezoseb. zmračiti se: vrnil se je, ko se je zamračilo zamračèn -êna -o 1. deležnik od zamračiti: od jeze zamračen obraz; pokrajina je bila zamračena 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: prestrašili so ga njegovi zamračeni pogledi ♪
  18.      zanemárjenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost zanemarjenega: vzroki duhovne, kulturne zanemarjenosti; vzgojna zanemarjenost mladine / motila jih je fantova zanemarjenost; zanemarjenost stanovanja ♪
  19.      zaníkati  -am dov. (ȋ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala // nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal 2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven 3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga 4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil // izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj 5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto 6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika ● ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča ◊ lingv. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki zanikajóč -a -e 1. deležnik od zanikati: odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe; pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost 2. knjiž. negativen, odklonilen: zanikajoč odgovor zaníkan -a -o: zanikana izjava, trditev / zanikani povedek ♪
  20.      zanimív  -a -o prid., zanimívejši (ȋ í) 1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva 2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva zanimívo 1. prislov od zanimiv: zanimivo pisati, pripovedovati; zanimivo urejen park / v povedni rabi bilo je zanimivo 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: zanimivo, tudi on pravi tako; sam.: izvedeti kaj zanimivega ♪
  21.      zapéti  -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó) 1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti // preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi ♦ muz. zapeti lestvico, melodijo 2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja 3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti 4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed // reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel 5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel // ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni // izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati ● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; žarg. ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel zapét -a -o: zapeta beseda; zapeta pesem ♪
  22.      zaplánkanost  -i ž (ȃ) pog., slabš. nerazgledanost, omejenost: očitati komu zaplankanost; duhovna, provincialna zaplankanost ♪
  23.      zaplánkati  -am dov. (ȃ) pog. ograditi s plotom: zaplankati pašnik; pren. zaplankati koga v ozek duhovni krog zaplánkan -a -o 1. deležnik od zaplankati: zaplankana pot; zaplankano dvorišče 2. ekspr. oddaljen, odročen: zaplankana dežela, vas 3. slabš. nerazgledan, omejen: zaplankan človek; imeti koga za zaplankanega / zaplankano življenje ♪
  24.      zapostávljati  -am nedov., stil. zapostavljájte; stil. zapostavljála (á) 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: pri vsaki priložnosti so ga zapostavljali; zapostavljati otroke; po nepotrebnem se zapostavlja / zapostavljati kmetijstvo na račun industrije; zapostavljati duhovno življenje 2. knjiž. postavljati za kaj: zapostavljati levo nogo za desno / priimek se navadno zapostavlja za ime ♪
  25.      zapuščína  -e ž (í) 1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine 2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture 3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina ♪

   942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA