Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Dri (151-175) 
- sanhedrín -a m (ȋ) pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor: član sanhedrina ♪
- sidríšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
- sinédrij -a m (ẹ́) zgod. 1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija 2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor ♪
- skadrírati -am dov. (ȋ) film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film ♪
- skafandríst -a m (ȋ) potapljač s skafandrom: skafandrist se je dvignil na površje ♪
- skvadríst -a m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama pripadnik skvadre: spopasti se s skvadristi; nasilje skvadristov / fašistični skvadristi ♪
- skvadrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na skvadriste ali skvadrizem: skvadristična akcija / skvadristični terorizem ♪
- skvadrízem -zma m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama delovanje ali gibanje skvadristov: žrtve skvadrizma ♪
- spodriniti ipd. gl. izpodriniti ipd. ♪
- spodriti gl. izpodriti ♪
- sprevedríti -ím dov., sprevédril; sprevedrèn (ȋ í) knjiž. razvedriti: potovanje ga sprevedri sprevedríti se zvedriti se: vreme se je sprevedrilo; brezoseb. počakaj, da se sprevedri ♪
- svédriti -im tudi svedríti -ím nedov., svédren tudi svedrèn (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) ekspr. zvijati, vihati: nervozno je svedrila predpasnik svédriti se, tudi svedríti se kodrati se, navijati se: dekleta se rada svedrijo ♪
- údri medm. (ȗ) star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti ♪
- udriháč -a m (á) ekspr. kdor (rad) negativno govori o kom, čem: ne mara ga, ker je udrihač ♪
- udríhanje -a s (ȋ) glagolnik od udrihati: udrihanje s palico po živali / udrihanje čez koga ♪
- udríhati -am nedov. (ȋ) 1. silovito udarjati: udrihal je, kamor je padlo; udrihati s palico po tleh; udrihati z bičem; močno udrihati 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno govoriti o kom, čem: spet udriha čez moža; na sestankih večkrat udrihajo po njem / udrihati čez oblast ♪
- udríhniti -em dov. (í ȋ) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem ♪
- údriti -im dov. (ȗ) zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade ♪
- uvedríti se -ím se dov., uvédril se; uvedrèn (ȋ í) star. 1. postati veder, dobro razpoložen: ko je to slišal, se je uvedril 2. zvedriti se: proti večeru se je uvedrilo ♪
- vedríca -e ž (í) nar. manjše vedro: z vedrico zlivati vodo v škafe / vedrica vode ♪
- vedrílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec ♪
- vedrína -e ž (í) 1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine 2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino ♪
- vedríšče -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče ♪
- vedríti -ím nedov. (ȋ í) 1. čakati v zavetju, da preneha deževati: zaradi neurja so morali vedriti; vedriti pod napuščem 2. delati, povzročati, da postane kdo veder, dobro razpoložen: ta glasba vedri in pomirja; družbo je vedril s šalami / pogled na naravo jim začne vedriti obraze ∙ ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on vedríti se nav. 3. os. postajati veder, brezoblačen: nebo se vedri; brezoseb. na zahodu se vedri ♪
- vídrin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vidre: vidrino meso / vidrino krzno ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
