Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dri (126-150)


  1.      odriváč  -a m (á) 1. kamen, ki varuje ogel hiše, da ga voz ne poškoduje: sedel je na odrivaču in poslušal 2. nar. kamen ob cesti, ki označuje njen rob; obcestni kamen: konj se je splašil in voz je zadel ob odrivač ♪
  2.      odriválo  -a s (á) um., navadno v zvezi prostorsko odrivalo predmet, postavljen na sliki ali reliefu tako, da se doseže izrazitejši vtis prostora ♪
  3.      odrívanje  -a s (í) glagolnik od odrivati: odpor vode pri odrivanju / odrivanje mučnih spominov / odrivanje slovenskega prebivalstva od obale ♪
  4.      odrívati  -am nedov. (í) 1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: miril je poskakujočega psa in ga odrival; odrivati napadalca / plavalec odriva vodo; pren. odrivati težko misel, spomine // s sunki, rinjenjem spravljati iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: drugi prašiči so ga odrivali od korita; odrivati ljudi od vrat // s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: odrivati vrata s hrbtom / para odriva pokrovko / vojaki so začeli odrivati čakajoče / kadar so čakali v vrsti, so njega vedno odrivali / plug odriva sneg s ceste odstranjuje 2. nav. ekspr. spravljati koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: odrivati ženske iz javnega življenja / ceneni romani odrivajo dobro literaturo // ovirati koga v prizadevanju za dosego določenega mesta, položaja: fevdalci so odrivali meščane; drugim dajejo prednost, njega pa odrivajo / povsod ga odrivajo zapostavljajo 3. nar., navadno z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času; odlagati: odrivati delo na naslednji dan; odrivati poroko ● ekspr. težko delo je odrival ni hotel težko delati odrívati se s sunkom ob podlago se oddaljevati od nje: skakalec se dobro odriva; odrivati se od tal / odrivati se s smučarskimi palicami odriváje: prodiral je dalje, z rokami odrivaje veje odrivajóč -a -e: vsi so silili naprej, odrivajoč drug drugega odrívan -a -o: biti zaničevan in odrivan; pri volitvah je zmagala prej odrivana stranka ♪
  5.      odrívek  -vka m (ȋ) zool. vsak od ločljivih členov trakulje: pri iztrebljanju se izločajo tudi odrivki ♪
  6.      odríven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odriv: odrivna moč / odrivna ploskev ♦ šport. odrivna noga noga, s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage ♪
  7.      podríčati  -am dov. (ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: sanke so podričale pred njim podríčati se nar. gorenjsko podrsati se: podričal se je po bregu podríčan -a -o: breg je ves podričan ∙ nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar) oguljene ♪
  8.      podríčniti  -em dov. (í ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: podričnil je navzdol po travi podríčniti se nar. gorenjsko podrsati se: podričniti se v dolino / podričnil se je po snegu ♪
  9.      podrigávati  -am nedov. (ȃ) vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati // nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval ♪
  10.      podríniti  -em dov. (í ȋ) redko podstaviti, podložiti: podriniti bolniku blazino pod hrbet ♪
  11.      podrínjenec  -nca m (ȋ) podtaknjenec: ugotovili so, da je podrinjenec ♪
  12.      podrískati se  -am se dov. (ȋ ȋ) ekspr. iztrebiti se: otrok se je podriskal ∙ vulg. podriskam se na to popolnoma nič ne upoštevam tega ♪
  13.      poliandríja  -e ž (ȋ) knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji ♪
  14.      pomodrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože ♪
  15.      pomodríti  -ím dov., pomodrèn (ȋ í) narediti kaj modro: te tekočine snov pomodrijo; slive so se že pomodrile ♪
  16.      porazvedríti  -ím dov., porazvédril; porazvedrèn (ȋ í) ekspr. nekoliko razvedriti: z darilom je želela bolnico porazvedriti; povabil je prijatelje, da bi se skupaj porazvedrili ♪
  17.      povedríti  -ím dov., povédril; povedrèn (ȋ í) krajši čas vedriti: povedriti v pastirski koči ♪
  18.      prèdrímski  -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba ♪
  19.      premodríti  -ím dov., premódril; premodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka ♪
  20.      prevedríti  -ím dov., prevédril; prevedrèn (ȋ í) ostati v zavetju, dokler ne preneha deževati: prevedrili smo pod hrastom / prevedriti nevihto; pren., ekspr. tam so prevedrili vojne čase prevedríti se zvedriti se: proti jutru se je prevedrilo ♪
  21.      pridríčati  -am dov. (ȋ) redko pridrseti, pridrčati: padel je in pridričal do njega; sneg (se) je pridričal v dolino pridríčati se nar. gorenjsko pridrsati se, prismučati se: med prvimi se je pridričal na cilj ♪
  22.      razvedrílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvedrilo: razvedrilni sprehodi; razvedrilne igre; razvedrilno čtivo / prireditev je imela razvedrilen namen / razvedrilni in tekmovalni športi ♪
  23.      razvedrílo  -a s (í) kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila ♪
  24.      razvedrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razvedriti: razvedritev gostov; priložnosti za zabavo in razvedritev ♪
  25.      razvedríti  -ím dov., razvédril; razvedrèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo ∙ ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena razvedríti se zvedriti se: nebo se je razvedrilo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA