Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Domena (2)

1.      doména  -e ž (ẹ̑) 1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je postalo domena organov samoupravljanja / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov 2. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene ♪
2.      doménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo ♪