Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (2.622-2.646)


  1.      priporočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga, kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev ♪
  2.      pripráskati  -am dov., tudi pripraskála (á) pog., ekspr. (s težavo) priti: bom že kako pripraskal do doma; končno sem pripraskal na vrh ♪
  3.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  4.      priredíti 2 -ím dov., tudi prirédi; prirédil; prirejèn (ȋ í) z rejenjem, krmljenjem priti do česa: v teh letih je priredil precej živine / prirediti kravo doma / prirediti pri živini za davke in obleko ♪
  5.      priréja  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala ♪
  6.      priréjati 2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo ♪
  7.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem ♪
  8.      prirogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel ♪
  9.      prisàd  tudi prísad -áda m (ȁ á; í á) ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl ◊ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
  10.      prisánjati  -am dov. (á) 1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal 2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha prisánjan -a -o: prisanjana pot v prihodnost ♪
  11.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
  12.      priselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen ♪
  13.      prisézati  -am nedov. (ẹ̄) star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo ♪
  14.      prisílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva ♦ jur. prisilna likvidacija stečaj; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave prisílno prisl.: prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti ♪
  15.      prisíliti  -im dov. (í ȋ) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen ♪
  16.      priskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbel mu je zdravnika ♪
  17.      prismúk  -a m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni ♪
  18.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  19.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  20.      prispodábljati  -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja ♪
  21.      pristája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje ♪
  22.      pristán  -a m (ȃ) knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan ∙ ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila ♦ navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu ♪
  23.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega ♪
  24.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  25.      prišépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim ♪

   2.497 2.522 2.547 2.572 2.597 2.622 2.647 2.672 2.697 2.722  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA