Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (2.347-2.371)


  1.      prebohôten  -tna -o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija ♪
  2.      prebôsti  -bôdem dov., prebôdel in prebódel prebôdla, stil. prebòl prebôla (ó) navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: prebosti blago, gumo, papir; prebosti z iglo, vilami; pogledal ga je tako hudo, kot bi ga hotel z očmi prebosti / prebodel ga je z mečem; pren., ekspr. luč žarometov je prebodla temo; žalost mu je prebodla srce b) skozi ovoj, steno česa: prebosti gnojni mehur, žulj ● ekspr. prebosti koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prebodèn -êna -o: prebodena mrena; preboden s sulico ♪
  3.      prebrêsti  -brêdem dov., prebrêdel in prebrédel prebrêdla, stil. prebrèl prebrêla (é) 1. brodeč priti čez kaj: prebresti potok, vodo / prebredel je goščavo in stopil na pot // ekspr. prehoditi, prepotovati: v svojem življenju je prebredel pol sveta 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebresti krizo v kmetijstvu; podjetje je hitro prebredlo začetne težave ♪
  4.      prebrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebroditi krizo; prebroditi nevarnost / težko je prebrodil molk, ki je ležal med njima; prebroditi mrtvilo prebróden -a -o: prebrodene težave; reka je prebrodena ♪
  5.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  6.      prebújen  -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo ♪
  7.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  8.      prečákati  -am dov., prečákajte in prečakájte; prečákala in prečakála (á ȃ) ekspr. čakaje prebiti, preživeti: zaman je prečakal dopoldne; cele ure je prečakala po ambulantah // prebiti, preživeti sploh: vojno je prečakal na deželi; noč je prečakal v zasedi // v čakanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem ga prečakala, pa ga ni bilo domov ● knjiž., redko ali bomo prečakali deževje dočakali konec deževja ♪
  9.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
  10.      pred  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila ◊ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem ♪
  11.      predahníti  in predáhniti -em dov. (ȋ á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil predahníti se in predáhniti se redko spremeniti se, sprevreči se: veselje se je v trenutku predahnilo v žalost predáhnjen -a -o: dan, predahnjen s svetlobo; njene besede so bile predahnjene z upanjem ♪
  12.      predáleč  prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč ∙ ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar; ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli obravnavati vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; ekspr. po nazorih sta si predaleč narazen njuni nazori so preveč različni ♪
  13.      preddvérje  -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve; hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih ∙ knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče 2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo; sprejel ga je v preddverju; pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije ♪
  14.      predelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine ♪
  15.      predirljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil ♪
  16.      prèdkál  -í [al in au̯] ž (ȅ-ȃ) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal ♪
  17.      prednjáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost: prednjačiti po kvaliteti izdelkov; naše mesto prednjači po številu znamenitosti / z lepim zgledom prednjačiti vsem drugim ∙ publ. med žrtvami prometnih nesreč prednjačijo pešci so najštevilnejši 2. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: pri tekmovanju so prednjačili francoski smučarji; prizadeval si je, da bi prednjačil v vseh šolskih predmetih ♪
  18.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
  19.      prèdporóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo ♪
  20.      predpostáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah ♪
  21.      predpostávka  -e ž (ȃ) 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove ◊ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji ♪
  22.      predrág  -a -o tudi -ó prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago 2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto predrágo in predragó prisl.: predrago kupiti; predrago plačati predrági -a -o sam.: spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago ♪
  23.      prèdrímski  -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba ♪
  24.      predsinóčnjim  prisl. (ọ̄) raba peša predvčerajšnjim zvečer: že predsinočnjim je prišel domov; nisem ga videl že od predsinočnjim // v noči pred včerajšnjim dnevom: predsinočnjim je padla huda slana ♪
  25.      prèdslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba ♪

   2.222 2.247 2.272 2.297 2.322 2.347 2.372 2.397 2.422 2.447  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA