Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Dom (197-221) 
- nèdomíšljenost -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta ♪
- nemúdoma prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati ♪
- nenádoma prisl. (ȃ) izraža trenutnost: nenadoma ga je obšla slabost; nenadoma se zasmejati / ekspr. kar nenadoma so ugasnile vse luči / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustila naša mati // izraža nepričakovanost: nenadoma priti; zgodilo se je tako nenadoma, da se je zdrznil / nenadoma je obogatel nahitro ♪
- nènadomésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas ♪
- nènadomestljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika ♪
- nènadomestljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. značilnost nenadomestljivega človeka: prepričan je bil o svoji nenadomestljivosti / govorili so o nenadomestljivosti kulture v sodobni družbi ♪
- nevédoma prisl. (ẹ̄) star. nevede: nevedoma napraviti napako ♪
- nezavédoma prisl. (ẹ̄) star. nezavedno: delati nezavedoma pod tujim vplivom / nehote in nezavedoma sili naprej ♪
- podomačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podomačiti: podomačitev prizorišča drame ♪
- podomáčiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti kaj domače: podomačiti tuje ime / lesene obloge so prostor podomačile // prevesti (v materni jezik): podomačiti balado, roman ♪
- podométen -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica ♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom ♪
- ponevédoma prisl. (ẹ̄) star. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju ♪
- povódom predl. (ọ̄) zastar., z rodilnikom ob: povodom odkritja spomenika so priredili veselico ♪
- prádomovína -e ž (ȃ-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja ♪
- predomàč -áča -e prid. (ȁ á) preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi predomáče prisl.: predomače govoriti, se vesti ♪
- predomísliti se -im se dov., predomíšljen (í ȋ) zastar. premisliti se: v zadnjem trenutku se je predomislil ♪
- predvídoma prisl. (ȋ) knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani ♪
- pridomáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. narediti domače, znano: pridomačiti ljudem idejo narodnosti ♪
- psévdomarksístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu ♪
- psévdomorfóza -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪
- rédoma prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu ♪
- ródom prisl. (ọ̑) zastar. po rodu: njen mož je rodom Čeh ♪
- rodomòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin; genocid: upreti se rodomoru / narod je bil obsojen na rodomor ♪
- sadomasohízem in sadomazohízem -zma m (ȋ) psiht. doživljanje (spolnega) užitka ob mučenju, poniževanju osebe, ki ob tem tudi sama uživa ♪
- Sódoma -e ž (ọ̑) po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam bo nova Sodoma; živijo kot v Sodomi in Gomori ♪
72 97 122 147 172 197 222 247 272 297 
