Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (151-175)

151.      čúdom  prisl. (ȗ) zastar. z začudenjem, začudeno: čudom ga je poslušal / star. čudom se čuditi ♪
152.      čúdoma  prisl. (ȗ) knjiž. z začudenjem, začudeno: čudoma je strmel vanj / vsemu se je čudoma čudila ♪
153.      dvódómen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov: dvodomni predstavniški organi; dvodomni parlament 2. bot. ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini: dvodomna rastlina ♪
154.      dvódómnost  -i ž (ọ̑-ọ̄) značilnost dvodomnega: dvodomnost parlamentarnega sistema ♦ bot. dvodomnost rastlin ♪
155.      ênodómen  -mna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina ♪
156.      grandomán  -a m (ȃ) kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav grandoman ♪
157.      grandomaníja  -e ž (ȋ) lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev ♪
158.      grandománski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na grandomanijo: na grandomanski način prikazovati problem / iron. grandomanski projekt avtomobilske ceste v danih razmerah težko izvedljiv ♪
159.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
160.      hudomúšnež  -a m (ȗ) hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi ♪
161.      hudomúšnica  -e ž (ȗ) 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic ♪
162.      hudomúšnik  -a m (ȗ) hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik ♪
163.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine ♪
164.      kondóm  -a m (ọ̑) tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud ♪
165.      kondomínij  -a m (í) jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; sovladje, skupna uprava: predlog o kondominiju na Svobodnem tržaškem ozemlju // ozemlje pod tako oblastjo: Sudan je bil angleško-egiptovski kondominij ♪
166.      krádoma  prisl. (ȃ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: kradoma oditi, priplaziti se / kradoma se ozreti, pogledati / ekspr. od gozda se kradoma spušča tema komaj opazno, počasi ♪
167.      ljudomíl  -a -o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje ♪
168.      ljudomílost  -i ž (ȋ) star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo ♪
169.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke ♪
170.      ljudomŕzec  -zca m (ȓ) knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca ♪
171.      ljudomŕzen  -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar ♪
172.      ljudomŕznež  -a m (ȓ) nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža ♪
173.      ljudomŕznik  -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik ♪
174.      ljudomŕzništvo  -a s (ȓ) knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami ♪
175.      ljudomŕznost  -i ž (r̄) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251