Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (147-171)



  1.      brezdomovínski  -a -o prid. () ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan
  2.      brezdomovínstvo  -a s () stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine
  3.      brezdómski  -a -o prid. (ọ̑) ki je brez doma: brezdomska sirota / brezdomsko življenje
  4.      brezdómstvo  -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo
  5.      čúdom  prisl. () zastar. z začudenjem, začudeno: čudom ga je poslušal / star. čudom se čuditi
  6.      čúdoma  prisl. () knjiž. z začudenjem, začudeno: čudoma je strmel vanj / vsemu se je čudoma čudila
  7.      dvódómen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov: dvodomni predstavniški organi; dvodomni parlament 2. bot. ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini: dvodomna rastlina
  8.      dvódómnost  -i ž (ọ̑-ọ̄) značilnost dvodomnega: dvodomnost parlamentarnega sistema ♦ bot. dvodomnost rastlin
  9.      ênodómen  -mna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina
  10.      grandomán  -a m () kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav grandoman
  11.      grandomaníja  -e ž () lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev
  12.      grandománski  -a -o prid. () nanašajoč se na grandomanijo: na grandomanski način prikazovati problem / iron. grandomanski projekt avtomobilske ceste v danih razmerah težko izvedljiv
  13.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  14.      hudomúšnež  -a m () hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi
  15.      hudomúšnica  -e ž () 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic
  16.      hudomúšnik  -a m () hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik
  17.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine
  18.      kondóm  -a m (ọ̑) tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud
  19.      kondomínij  -a m (í) jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; sovladje, skupna uprava: predlog o kondominiju na Svobodnem tržaškem ozemlju // ozemlje pod tako oblastjo: Sudan je bil angleško-egiptovski kondominij
  20.      krádoma  prisl. () knjiž. skrivaj, naskrivaj: kradoma oditi, priplaziti se / kradoma se ozreti, pogledati / ekspr. od gozda se kradoma spušča tema komaj opazno, počasi
  21.      ljudomíl  -a -o prid. ( ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
  22.      ljudomílost  -i ž () star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo
  23.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke
  24.      ljudomŕzec  -zca m () knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca
  25.      ljudomŕzen  -zna -o prid. () knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar

   22 47 72 97 122 147 172 197 222 247  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA