Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (1.422-1.446)


  1.      nabôsti  -bôdem dov., nabôdel in nabódel nabôdla, stil. nabòl nabôla (ó) 1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj: nabosti žuželko na buciko; nabosti na ost / nabodel se je na rjavečo žico ∙ ekspr. nabosti koga z očmi jezno in izzivalno ga pogledati 2. narediti določeno število vbodov, vbodljajev: pred kuhanjem sadeže nabodemo z nožem nabodèn -êna -o: na paličici nabodeno meso ♪
  2.      nacedíti  -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ȋ í) 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem nacedíti se 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen ♪
  3.      nacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti: nacionalizirati banke, rudnike, tovarne; nacionalizirati tuji kapital / nacionalizirali so mu hišo 2. redko narediti, da postane kaj (bolj) narodno: nacionalizirati mišljenje / družba se je s pristopom domačih delničarjev nacionalizirala nacionalizíran -a -o: nacionalizirana hiša; nacionalizirano podjetje ♪
  4.      načíčkanec  -nca m (ȋ) slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec ♪
  5.      načín  -a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj; izpopolniti način dela, raziskovanja, zdravljenja; prizadeval si je najti način, da bi ga pregovoril; igralci so nasprotnemu moštvu vsilili svoj način igre / od načina sedenja je odvisen pravilen razvoj hrbtenice; hoja je eden od načinov gibanja / analitični, znanstveni način mišljenja; uvajati industrijski način gradnje; kapitalistični način proizvodnje; ročni, strojni način izdelave / evropski, ameriški, nomadski način življenja / knjiž. oboje je pomembno, vsebina in način oblika / publ. slikati v realističnem načinu slogu / z oslabljenim pomenom: raziskovati način delitve celic; spoznal ga je po načinu govorjenja / v prislovni rabi: pripraviti jed na drug, drugačen način; delati kaj na enak način kot drugi; bomo že uredili na kak način kako; zaslužiti na lahek način; dogodek je opisoval na miren, stvaren način; bojevali so se na partizanski način po partizansko; zadevo lahko rešimo na več načinov 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na noben način poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: na noben način ni slab človek; na noben način noče iti z nami; na noben način ne morem razumeti, zakaj sta se razšla / tega ti ne dovolim, na noben način ne b) prepričanost o čem: ne vem, koliko hoče za hišo, toda na noben način ne malo / ne more biti doma, na noben način ne, saj sem ga pravkar srečal v mestu // v zvezi na vsak način poudarja a) zahtevo, željo: na vsak način hočejo, da grem z njimi / delo je treba končati do roka, na vsak način b) prepričanost o čem: na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo; tega denarja je parcela na vsak način vredna ● pog., ekspr. to ni (noben) način tako se ne dela, ne ravna; ekspr. to je edini način, da se rešimo samo tako se lahko rešimo; ekspr. na svoj način ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako malo študiral; ekspr. na vse (mogoče in nemogoče) načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo ◊ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; lingv. (glagolski) način slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; trpni, tvorni način; prislovno določilo načina; muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice; durov, molov tonovski način ♪
  6.      nad  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil nad oblake; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme 2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga; iti nad petelina; planiti nad sovražnika; elipt. ne upa se nadenj 3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč dinarjev; tehta nad sto kilogramov; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri // ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom; sklanjati se nad načrti; nad Slovenijo je visok zračni pritisk // za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri // za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom; pren. grad gospoduje nad dolino 2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad republiškim povprečjem; prodaja se nad resnično vrednostjo // ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi 3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem; maščevati se nad sovražnikom; zamisliti se nad vsebino romana; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom 4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom; uživati nad nesrečo bližnjega; zgražati se nad nedostojnim početjem; veselje nad dogodkom; razočaranje nad kom ● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse ♪
  7.      nadéjati se  -am se in nádejati se -am se nedov. (ẹ̑; ȃ) knjiž. 1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati // prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom 2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal nadejajóč se -a -e: nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov ♪
  8.      nadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrditi, napraviti (lažje) prehodno: pot čez steno je treba šele nadelati / kamin sta nadelala z vrvmi / stare poti so nanovo markirali in nadelali popravili nadélati se ekspr. z delanjem doseči veliko mero: za danes smo se nadelali; v teh dneh se je nadelal kot že zlepa ne nadélan -a -o 1. deležnik od nadelati: prehod čez prelaz je nadelan in dobro zavarovan; slabo nadelana pot 2. pog., ekspr. pijan: nekoliko je že nadelan; domov so prišli do mrtvega nadelani ♪
  9.      nadepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln upanja, pričakovanja: črnogledi starci in nadepolni mladeniči; nadepoln se je vračal domov / nadepolna doba, mladost / umrl je nadepoln umetnik nadarjen, veliko obetajoč ♪
  10.      nadigráti  -ám dov. (á ȃ) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra ♪
  11.      nadoknáditi  -im dov. (á ȃ) napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti: primanjkljaj so hitro nadoknadili; nadoknaditi zamujeno / kdo bo nadoknadil škodo plačal, povrnil // zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: ker s poklicnim delom ni zadovoljen, skuša to drugače nadoknaditi ♪
  12.      nadrdráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral ♪
  13.      nadredíti  -ím dov., nadrédil (ȋ í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih ♪
  14.      nadzòr  -ôra m (ȍ ó) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: poostriti nadzor nad prodajo; nadzor poslovanja / imeti, opravljati nadzor / politični nadzor // opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzor sovražnega ozemlja / nadzor nad živili 2. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga; nadzorstvo: nadzor nad kom / dijaki so v domu pod strogim nadzorom / policijski nadzor 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popoln nadzor nad tržiščem ♪
  15.      nadzorováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje ♪
  16.      nadzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zvezdami: nadzvezdni prostor / vznes. sanjati o nadzvezdni domovini ♪
  17.      nagáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nagadil nagáden -a -o: domov je prišel zelo nagaden ♪
  18.      nagánjati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat ● ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili ♪
  19.      nágliti  -im nedov. (á ȃ) star. 1. hiteti: nagliti proti domu / nagliti z delom; ne se tako nagliti 2. biti prehiter, zgoden: včasih nagli, včasih kasni ♪
  20.      nágloma  prisl. (ā) knjiž. 1. hitro, nahitro: nagloma se odločiti; vihar se nagloma poleže 2. nepričakovano, nenadoma: nagloma odpotovati, umreti ♪
  21.      nagnáti  -žênem dov., stil. naženó (á é) narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: oče ga je nagnal iz hiše, od doma; kmalu so jih nagnali / nagnali so jo z brcami in zmerjanjem / psa naženi s palico b) da kdo kam gre, pride: otroke so nagnali domov / nagnati ovce v stajo / ni hotel iti, morali so ga nagnati c) da kdo kaj stori: ne bi se učil, če ga oče ne bi nagnal; ekspr. k pisanju ga je nagnala notranja stiska / nagnati koga delat, spat ● ekspr. nagnali so ga iz službe odpovedali so mu službo; ekspr. ženo in sina je nagnal dosegel je, da sta ga zapustila, se odselila; ekspr. to mu je nagnalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. nagnal ga je z nevednežem rekel mu je, da je nevednež ◊ med. bolnika je nagnalo na blato, vodo moral si je izprazniti črevesje, mehur ♪
  22.      nagósto  in na gósto prisl. (ọ̑) izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih: tam stojijo hiše bolj nagosto; nagosto posajene rože / nagosto popisana stran stran, na kateri so besede, vrste tesno skupaj; z zvezdami nagosto posuto nebo / dež pada nagosto; krogle so švigale zelo nagosto ∙ nar. nagosto odhajati od doma pogosto // izraža razvrščanje v majhnih medsebojnih presledkih: nagosto saditi; žito nagosto sejati / nagosto popisati list ♪
  23.      nagovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: domov grede je nagovarjal tega in onega; spoštljivo koga nagovarjati / nagovarja ga s tovariš 2. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: hujskali so jih in nagovarjali k dezerterstvu; nagovarjali so ga, naj se jim pridruži ♪
  24.      naj  členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot kletvica vrag naj ga vzame b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me c) nav. ekspr., v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš 2. 1. os. za izražanje a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen II. s pogojnim naklonom za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice ● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.: knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj ♪
  25.      nájin  -a -o zaim. (ȃ) 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil // izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti // izraža medsebojnost: najino srečanje 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš ♪

   1.297 1.322 1.347 1.372 1.397 1.422 1.447 1.472 1.497 1.522  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA