Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dom (126-150)

126.      domovinoznánstvo  -a s (ȃ) redko domoznanstvo: spis s področja domovinoznanstva ♪
127.      domovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
128.      domovínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva ♪
129.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje ♪
130.      dómovka  -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: študentke domovke imajo boljše učne uspehe kot tiste, ki se vozijo ♪
131.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico ♪
132.      dómovski  -a -o prid. (ọ̑) redko domski: domovska vzgoja ♪
133.      domózgati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa: ugibal je, kaj je res, a ni domozgal ♪
134.      domoznánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge ♪
135.      domoznánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na domoznanstvo: domoznanski spisi / domoznanski pouk ♪
136.      domoznánstvo  -a s (ȃ) raziskovanje, proučevanje ožje domovine: spisi s področja domoznanstva / poučeval je domoznanstvo ♪
137.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
138.      domu  gl. domov ♪
139.      abdómen  -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek ♪
140.      abdominálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus ♪
141.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom ♪
142.      brezdómec  -mca m (ọ̑) človek brez doma: brezdomec sem; usoda brezdomcev / knjiž. brezdomec v svoji domovini in tujec v svoji lastni deželi ♪
143.      brezdómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki je brez doma: brezdomni otroci; brezdomen potepuh / brezdomno življenje ♪
144.      brezdómje  -a s (ọ̑) knjiž., redko brezdomstvo ♪
145.      brezdómka  -e ž (ọ̑) ženska brez doma: zapuščena brezdomka ♪
146.      brezdomovínec  -nca m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva: povsod je bil tujec, brezdomovinec; postal je brezdomovinec // knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec ♪
147.      brezdomovínski  -a -o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan ♪
148.      brezdomovínstvo  -a s (ȋ) stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine ♪
149.      brezdómski  -a -o prid. (ọ̑) ki je brez doma: brezdomska sirota / brezdomsko življenje ♪
150.      brezdómstvo  -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226