Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Dol, Gornji Grad (676-700) 
- dolgorílec -lca [u̯g-u̯c] m (ȋ) ekspr. žival z dolgim rilcem: ustrelil je velikega dolgorilca ♪
- dolgoróčen -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
- dolgoróčnost -i [u̯g] ž (ọ̑) značilnost dolgoročnega: dolgoročnost posojila ♪
- dolgoróg -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli ♪
- dolgorók -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok ♪
- dolgorún -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima dolgo runo, dlako: trop dolgorunih ovc ♪
- dolgosrájčnik -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki ♪
- dolgóst -i [u̯g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja ♪
- dolgostásen -sna -o [u̯g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle ♪
- dolgostêbeln -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
- dolgósten -tna -o [u̯g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera ♪
- dolgosúknjar -ja [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: kdo pa je tisti dolgosuknjar ♪
- dolgosúknjež -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež ♪
- dolgotrájen -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa ♪
- dolgotrájnost -i [u̯g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev ♪
- dolgoúh -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) ki ima dolga ušesa, dolge uhlje: dolgouh osel, zajec / dolgouha glava ♪
- dolgoúhec -hca [u̯g] m (ȗ) ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel ♪
- dolgoúšec -šca [u̯g] m (ȗ) dolgouhec: dolgoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; knjiž. dolgoušec je nenadoma močno zarigal ♪
- dolgovalóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
- dolgováti -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
- dolgovéčen -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
- dolgóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
- dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
- dolgovéziti -im [u̯g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima ♪
- dolgovéznež -a [u̯g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža ♪
551 576 601 626 651 676 701 726 751 776 
