Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (4.769-4.793)


  1.      potapljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na potapljanje: potapljalni postopek ♦ strojn. potapljalni bat dolg, ozek bat pri črpalkah za tekočine, ki se dotika okrova samo ob vstopni odprtini valja ♪
  2.      potápljati  -am nedov. (ā) delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: fantje so s palicami potapljali ledene plošče na reki / potapljati vrečko s čajem v vrelo vodo / potapljati noge v vodo; brezoseb. med neurjem je čoln premetavalo in potapljalo ◊ igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so potápljati se 1. izginjati pod (vodno) gladino: ladja se potaplja / onemogli plavalec se je začel potapljati utapljati // hote se spuščati pod (vodno) gladino: otroci so plavali in se potapljali; potapljati se do dna / rad se potaplja / ptice se potapljajo za ribami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: potapljati se v branje / elipt. potapljati se v povest, sliko // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: potapljati se v molk, žalost / vas se potaplja v tišino / potaplja se v blaznost postaja blazen ● ekspr. vlak se potaplja v noč izginja v temi; ekspr. potapljati se v odmeve daljne pesmi pazljivo poslušati; ekspr. sonce se potaplja za goro zahaja potapljajóč -a -e: hladil si je noge, potapljajoč jih v vodo; potapljajoča se ladja; sam.: potapljajoči se me je zgrabil za roko ♪
  3.      potapljáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: potapljala je konja po dolgi grivi; potapljati koga po roki; potapljala jo je po licu s pahljačo; zadovoljno se je potapljal po trebuhu / ob slovesu ga je potapljal po rami potrepljal ♪
  4.      potapljávka  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s potapljanjem: potapljavka se je dvignila na površino; bila je dobra plavalka in potapljavka 2. navadno s prilastkom žival, ki se potaplja: race so dobre potapljavke ♦ zool. afriška potapljavka močvirska ptica s podolgovatim trupom temno rjave barve s črnimi in belimi lisami in rdečimi nogami, Podica senegalensis ♪
  5.      potegín  -a m (ȋ) redko dolgin: kdo pa je tisti potegin ♪
  6.      potegljáj  -a m (ȃ) gib, s katerim se kaj potegne, povleče: delal je enakomerne potegljaje z žago; grabiti s hitrimi potegljaji; potegljaj za ušesa; potegljaj s svinčnikom / kaditi z dolgimi potegljaji / izpiti v dveh potegljajih požirkih ♪
  7.      potégnjenec  -nca m (ẹ́) redko dolgin: na postaji ga je ustavil neki potegnjenec ♪
  8.      potegón  -a m (ọ̑) 1. dolgin: vsi fantje so bili potegoni 2. star. postopač, potepuh: poulični potegoni ♪
  9.      potegónka  -e ž (ọ̑) dolginka: mimo njega je šla sosedova potegonka ♪
  10.      potèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od potekati ali poteči: volitve morajo biti pred potekom mandata / značilen potek listnih žil / diagram poteka bolezni / določiti potek dela; vplivati na potek dogodkov, gospodarskih stikov; zadovoljen je s potekom razprave ♪
  11.      potékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka; rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval // bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala 2. s prislovnim določilom izraža a) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala; preiskave so potekale več let; v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se 3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije potekajóč -a -e: od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice ♪
  12.      potém  in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ) l. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem; to ti bom že potem povedal; zdaj nimam časa, pridi potem; potem se več let nista srečala / dan potem je zbolel; kmalu potem je odšel; malo potem sem ga srečal na postaji / nesporazumov je bilo dosti prej in potem b) po predhodnem dejanju: šel je v službo, pa se je kmalu potem vrnil / domov je prišel šele potem, ko se je zmračilo 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: ljudje niso znali brati, kaj so jim potem pomagale knjige in časopisi; vse se draži, kako naj potem človek kaj privarčuje 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potem; kaj pa si potem; dobro, naj potem jaz vse naredim / elipt.: in kaj potem; pa kaj potem; pa potem 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: premisli, potem govori; najprej je obljubljal, potem pa se je premislil; prej je bil kmet, potem pa je študiral; sprva je pela potiho, potem pa čedalje glasneje b) v kraju: sprevod je šel čez most, potem pa na levo; do Logatca se pelješ z vlakom, potem pa z avtobusom II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: jedli so juho, potem pečenko, nazadnje potico; cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov / ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek // navadno okrepljen za dodajanje: v sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; mož je že star, potem tudi malo naglušen 2. za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: kupcev je malo. Potem bo sejem slab b) vzročno-sklepalnega razmerja: no, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če si moker, potem se preobleci; če je to res, potem bo hudo; če nima prič, (potem) bo imel veliko sitnosti / plačaj, potem te ne bomo tožili / ekspr. kaj potem, če ni bogata, da je le pridna // ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; in potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo 3. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi potem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč; potem ko bo nehal brati, ga pokliči / privezali so ga na kol, potem ko so ga skoraj do golega slekli; prim. ta ♪
  13.      póten 1 -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje ∙ ekspr. potni maršal vodja potovanja ♦ adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo ♪
  14.      poténca  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost za spolne odnose, spolna zmožnost: zaradi bolezni so nastale motnje v njegovi potenci 2. knjiž. zmožnost, zmogljivost: z delom je dokazoval svojo ustvarjalno potenco; ob nastopu se je pokazala njena umetniška potenca / delovna potenca ljudskih množic; ekonomska potenca države 3. mat. količina, ki jo določata potenčna osnova in potenčni eksponent: izračunati potenco; osnova potence število, ki se potencira; stopnja potence / druga potenca kvadrat števila; ničta potenca z eksponentom nič / a na (potenco) n ♪
  15.      potentát  -a m (ȃ) knjiž. mogočnež, mogočnik: potentati so določali usodo ljudi; politični, vojaški potentat ♪
  16.      potèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od potepati se: večdneven potep / potep po mestu in ogledovanje izložb / oditi s tovariši na potep; pren. njene misli so zdaj na potepu 2. potepin: bil je razgrajač in potep / kot psovka kje si bil tako dolgo, potep ♪
  17.      potépati se  -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa ∙ ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži ♪
  18.      potepênec  tudi potepénec -nca m (é; ẹ́) ekspr. kdor se (rad) potepa: oče ga je zmerjal s potepencem in lenuhom / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni ∙ ekspr. ponoči se je priplazil k hiši neznan potepenec potepuh ♪
  19.      potêpsti se  -têpem se dov., potépel se potêpla se (é) ekspr. iti, oditi se potepat: fant se je spet potepel; mačka se je nekam potepla // iti (stran), oditi sploh: neznanec se je že zjutraj potepel iz mesta; sin se je potepel v Ameriko potepèn -êna -o: potepena mačka; odšel je domov kot potepen pes / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni ♪
  20.      potérjati  -am dov. (ẹ̑) zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: poterjala je brata, da ji vrne denar // drugega za drugim izterjati: poterjati davke, dolgove ♪
  21.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo ♪
  22.      potíkati  -am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim ● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje ♪
  23.      potískati 1 -am nedov. (í) 1. s prislovnim določilom s sunki spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo 2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj 3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko 4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje ● publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo potiskáje: odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem potiskajóč -a -e: hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček potískan -a -o: knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe ♪
  24.      potísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala 2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čimbolj proti jugu / potisniti sovražno vojsko čez mejo 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost ● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a) potísnjen -a -o: imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje ∙ ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano ♪
  25.      potísnjenost  -i ž (ȋ) stanje človeka, ki pride v določen položaj, stanje, navadno brez svoje vednosti, privolitve: potisnjenost med brezposelne ∙ knjiž., redko trenutki potisnjenosti potrtosti, pobitosti ♪

   4.644 4.669 4.694 4.719 4.744 4.769 4.794 4.819 4.844 4.869  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA