Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Dol, Gornji Grad (4.219-4.243)
- péskast -a -o prid. (ẹ́) 1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled; peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike 2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza ♪
- pésnik -a m (ẹ̑) kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov ∙ star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ♦ lit. epski, lirski pesnik ♪
- pesnikoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
- péso tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
- pést -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj
pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice;
pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši,
brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
- pestíti -ím nedov. (ȋ í) 1. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: predstojnik ga je pol ure pestil zaradi neizpolnjene norme; pestil je stražarja, ker ga ni zbudil / upniki ga pestijo, zato je prodal gozd; občina jih pesti zaradi neprijavljenega zaslužka // z grožnjami, silo vplivati na koga, da bi storil, povedal kaj: zasliševalec ga je pestil, kje je tisti dan bil; toliko časa so jih pestili, da so priznali / trdo so ga pestili, a ni izdal nikogar 2. ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju: pestijo jih veliki davki; suša jih je pestila pol leta; klub pestijo finančne težave / čas, delo me pesti // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestile so jih velike skrbi / bolezen ga pesti zelo bolan je; lakota ga je pestila zelo je bil lačen 3. star. tepsti, pretepati,
zlasti s pestmi: tako so ga pestili, da je obležal nezavesten 4. zastar., v zvezi pestiti roke stiskati roke v pest: pestil je roke in stiskal zobe ● ekspr. za vsak dinar me pesti hoče natančno vedeti, za kaj je bil uporabljen, zapravljen denar; ekspr. profesor ga je pol ure pestil pred tablo spraševal težko učno snov pestíti se ekspr., redko mučiti se, truditi se: trije možje so se pestili z jadrom ♪
- péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga
določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
- peščén -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov
za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
- péšhója in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja ♪
- pét pêtih štev. (ẹ̑ é) izraža število pet [5] a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnici // neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene ● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst
(po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno ♪
- pêta -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav ∙ teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini;
zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti 2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji
je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto 3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde ♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju 4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha ♪
- pétek -tka m (ẹ́) peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto ● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt ♪
- petérka -e ž (ẹ̑) 1. skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: tu se je sestala ilegalna peterka // nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok ženskega spola: roditi peterke 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: gledalci so bučno spodbujali domačo peterko ♦ šport. napadalna peterka pet igralcev nogometnega moštva, ki igrajo zlasti v napadu; prva peterka pet igralcev košarkarskega moštva, ki igrajo na začetku tekme 3. skupina petih izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki ♪
- péti pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz
not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči;
slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem
pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
♪
- pétje -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje; glasno, veselo, žalostno petje; ubrano petje fantov na vasi; slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje / enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje ♪
- pétléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star pet let: petletna deklica 2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij // ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan ♪
- petórka -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med sovjetsko in našo petorko ♪
- pevovódski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pevovodje: pevovodski tečaj / dolgoletno pevovodsko delovanje ♪
- péza -e ž (ẹ́) star. 1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena // težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo 2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza ♪
- píčel -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo ♪
- píčiti -im dov. (í ȋ) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo,
da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo ♪
- pietéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pieteto: zbrali so se, da izpolnijo pietetno dolžnost do pokojnika / pietetno dejanje / posmrtna pietetna izdaja pesmi ♪
- pihálnik -a [u̯n in ln; drugi pomen u̯n] m (ȃ) 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki 3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom ♪
- píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog / veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal // s pihanjem a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha
topel zrak 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati // ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo ● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na
dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna pihajóč -a -e: močno pihajoč veter píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši ♪
- píhniti -em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize 2. s pihom izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: mačka jezno pihne in skoči na okno // ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: poberi se, je jezno pihnila 3. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: pihnil je lepega gamsa; nekoga je pihnil, pa so ga zaprli ● pog., ekspr. ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; pog., ekspr. hotel jo je pihniti čez mejo oditi ilegalno v tujino; ekspr. pihne na moje besede ne upošteva jih ♪
4.094 4.119 4.144 4.169 4.194 4.219 4.244 4.269 4.294 4.319