Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (4.169-4.193)


  1.      patruljírati  -am nedov. (ȋ) sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem področju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji ∙ pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal ♪
  2.      páv  -a m (ȃ) velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav ∙ ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
  3.      pávijan  tudi paviján -a m (ȃ; ȃ) afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem: krdelo pavijanov; kriči kakor pavijan ♦ zool. grivasti pavijan z dolgo sivo grivo in rdečo zadnjico; rdeči pavijan z rdeče rjavo dlako ♪
  4.      paviljón  -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
  5.      pavšál  -a m (ȃ) znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina: določiti, plačati pavšal; letni, mesečni pavšal; pavšal za plačevanje potnih stroškov ♪
  6.      pavšálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina ♦ ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove 2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev pavšálno prisl.: pavšalno določati, odmerjati davek; pavšalno ugotavljati kaj ♪
  7.      pavšalírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev ● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene pavšalíran -a -o: pavšalirani zneski; pavšalirano gostišče, podjetje gostišče, podjetje, ki plačuje davke pavšalno ♪
  8.      pávzen  -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pavzo, odmor: pavzni čas ♦ rad. pavzni znak zvočni signal določene radijske postaje ♪
  9.      pázdušen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pazduho: toplomer je potisnil v pazdušno vdolbino / pazdušno merjenje temperature ♪
  10.      pážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: pažiti stene; pažiti hlev s slamo 2. redko dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; mašiti: pažiti luknje, razpoke ♪
  11.      pêcelj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati ♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje ♪
  12.      péč 2 -í ž (ẹ̑) 1. knjiž. skala, zlasti večja: valovi so udarjali ob peči / med strmimi pečmi se je širila lepa dolinica 2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: v tem kraju je veliko peči ♪
  13.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  14.      péček  -čka in pečèk -čkà m (ẹ̑; ǝ̏ ȁ) nar. dolenjsko, v zvezah: biti pod pečkom v podpečku; sedeti za pečkom na zapečku ♪
  15.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  16.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
  17.      pédenj  -dnja m (ẹ̄) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje ♪
  18.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi ♪
  19.      pedológ 2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi ♪
  20.      pedologíja 1 -e ž (ȋ) veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije ♪
  21.      pedologíja 2 -e ž (ȋ) veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo ♪
  22.      pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje ♪
  23.      pedolóški 2 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe2 ali pedologijo2: pedološka preiskava zemljišča / pedološka karta / pedološki pogoji ♪
  24.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
  25.      pékinški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Peking: pekinška industrija / pekinški pes pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repom ♦ antr. pekinški človek človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga ♪

   4.044 4.069 4.094 4.119 4.144 4.169 4.194 4.219 4.244 4.269  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA