Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (3.769-3.793)


  1.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo ♪
  2.      odsmúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh se oddaljiti: odsmučati izpred koče; odsmučati v dolino ♪
  3.      odsodíti  in odsóditi -im dov. (ȋ ọ́) zastar. določiti, razsoditi: odsoditi kazen; tako je odsodil / rojenice so otroku odsodile napovedale usodo odsójen -a -o: odsojeno mi je bilo, da grem ♪
  4.      odsôpsti  -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó) sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula odsôpsti se prenehati sopsti: ko se je odsopla, je mirno spregovorila; tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti / ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel ♪
  5.      odsôten  -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih ♪
  6.      odsôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo odsoten: dolga odsotnost; zaradi odsotnosti večine članov je bil sestanek preložen; pren., publ. popolna odsotnost takih prizadevanj ∙ duševna odsotnost stanje človeka, ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe ♪
  7.      odstávek  -vka m (ȃ) krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni // krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere ◊ alp. daljši del plezalne smeri ♪
  8.      odstáven  -vna -o prid. (ā) v zvezah: avt. odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; žel. odstavni tir tir za železniška vozila, ki so za določen čas izločena iz prometa ♪
  9.      odstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. spraviti zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: ko je škaf poln mošta, ga odstavijo; odstaviti lonec z ognja; odstaviti na rob štedilnika / pil je in steklenice dolgo ni odstavil od ust / kuhano jed odstavimo 2. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: odstaviti direktorja / odstaviti koga s položaja 3. prenehati hraniti s svojim mlekom: psica je odstavila mladiče / ekspr. odstaviti dojenčka prenehati dojiti / odstaviti od prsi // narediti, da žival preneha dojiti: odstaviti pujske, teleta ● publ. odstaviti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati; publ. vodstvo je zahtevo odstavilo prenehalo zahtevati odstávljen -a -o: odstavljen funkcionar; odstavljen mladič; biti odstavljen s predsedniškega položaja ♪
  10.      odstávljati  -am nedov. (á) 1. spravljati zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: pravkar je odstavljala lonček s kuhalnika 2. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: imeti pravico odstavljati vodilne delavce 3. prenehavati hraniti s svojim mlekom: psica odstavlja mladiče / ekspr. otroka že odstavlja prenehava dojiti // delati, da žival prenehava dojiti: odstavljati tele ♪
  11.      odstopnína  -e ž (ȋ) jur. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe: določiti odstopnino ♪
  12.      odstóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odstotek: podatki o odstotnem deležu posameznih dežel v izvozu / piše se narazen ali skupaj koliko odstoten in kolikoodstoten / s števnikom 9-odstotno povečanje ♦ mat. odstotni račun procentni račun; trg. odstotna marža marža, ki znaša določen odstotek od cene ♪
  13.      odstraníti  in odstrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike ∙ publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena ♪
  14.      odstranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstranjevati kamenje s poti; odstranjevati ruševine, smeti, vozila; plug odstranjuje sneg s ceste; z lopatami odstranjevati; počasi se odstranjevati // delati, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstranjevati sadežem koščice; odstranjevati pleve; odstranjevati deblu skorjo; odstranjevati z rezanjem; mehanično odstranjevati 2. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpravljati: odstranjevati nepravilnosti v poslovanju; odstranjevati socialne razlike ♪
  15.      odstríči  -strížem dov., odstrízi odstrízite; odstrígel odstrígla (í) s striženjem odstraniti: odstriči kito; odstriči odvečne mladike // s striženjem odstraniti del česa: odstriči predolgo nitko // s striženjem ločiti od večje količine: odstriči velik kos tkanine odstrížen -a -o: odstriženi lasje ♪
  16.      odsúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: ko je pojedel, je odsunil krožnik / odsuniti napadalca; odsunil je njeno roko // z močnim sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: odsuniti naoknice, vrata; odsuniti zapah / vrgel je knjigo na tla in jo odsunil z nogo / odsuniti kapo višje na čelo potisniti 2. knjiž. narediti sunkovit gib: udaril je s petami in odsunil z glavo navzgor / odsuniti zgornji del telesa odsúniti se knjiž. odriniti se: odsunil se je in splaval navzgor; močno se odsuniti; odsuniti se kot vzmet odsúnjen -a -o: zapah je odsunjen; ekspr. odsunjena vrata v ograji odprta ♪
  17.      odškodnína  -e ž (ȋ) kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino ♪
  18.      odškodnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odškodnino: odškodninski spor; odškodninska terjatev ♦ jur. odškodninski zahtevek; odškodninska odgovornost dolžnost poravnati škodo odškodnínsko prisl.: biti odškodninsko odgovoren ♪
  19.      odškodováti  -újem tudi odškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačal ∙ knjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud ♪
  20.      odštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel // od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine // nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade ● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev odštévši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili odštét -a -o: stroški so že odšteti ♪
  21.      odštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odšteti: odštetje dolgov od dohodka ♪
  22.      odštévati  -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije ♪
  23.      odtêči  -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é) 1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri 2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah odtêči in odtêči se tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla odtêči se zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče odtékel -têkla -o: odtekla voda odtečèn -êna -o: odtečena voda; odtečeno perilo ♪
  24.      odtegljáj  -a m (ȃ) zmanjšanje izplačila za določen znesek: po odtegljaju mu je ostalo samo še tri tisoč dinarjev // znesek, za katerega se zmanjša izplačilo: določiti odtegljaj; veliki odtegljaji ♪
  25.      odtegníti  in odtégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tisoč dinarjev; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal ● knjiž. ni mogel odtegniti oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal; knjiž. odtegniti pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; knjiž. s sušenjem odtegniti sadju vlažnost odvzeti; knjiž. odtegniti denar iz obtoka vzeti odtegníti se in odtégniti se 1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico 2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo // umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti ● knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali odtégnjen -a -o: biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota ♪

   3.644 3.669 3.694 3.719 3.744 3.769 3.794 3.819 3.844 3.869  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA