Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (294-318)


  1.      cilíndričen  -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
  2.      címa  -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
  3.      cimènt  -ênta m (ȅ é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta ♪
  4.      címiti  -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila ♪
  5.      cíncanje  -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
  6.      cíncati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
  7.      cípelj  -plja m (ȋ) zool. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, Mugil: lov na ciplje ♪
  8.      cípica  -e ž (í) manjšalnica od cipa1: ne misli, da sem kaka cipica; mladoletna vojaška cipica; obnaša se kakor cipica ♪
  9.      círk  -a m (ȋ) geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica ♪
  10.      cirkumflektírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti padajoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati s cirkumfleksom: cirkumflektirati črko cirkumflektíran -a -o: cirkumflektiran samoglasnik ♪
  11.      cmíhati se  -am se tudi cmíhati -am nedov. (ȋ) pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki; govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal ♪
  12.      cócktail párty  [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-ȃ) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party; dolgočasen cocktail party ♪
  13.      còf  côfa m (ȍ ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom ♪
  14.      cóklar  -ja m (ọ̑) 1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji 2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni ♪
  15.      cóla  -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm ♪
  16.      conírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urb. določati namembnost posameznih površin: conirali so področje na obeh bregovih reke ♪
  17.      cónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor ♪
  18.      cópranje  -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem ♪
  19.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami ♪
  20.      cuckovína  -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino ♪
  21.      cucorámo  prisl. (ȃ) nar. dolenjsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka cucoramo ♪
  22.      cúrek  -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
  23.      cvetána  -e ž (ā) knjiž. rastline, ki rastejo na določenem področju; flora: tropska cvetana / spomladanska cvetana ♪
  24.      cvetívost  -i ž (í) knjiž. lastnost cvetivega: v parkih gojijo rože z bujno in dolgotrajno cvetivostjo ♪
  25.      cvíček  -čka m (ȋ) lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina) ♪

   169 194 219 244 269 294 319 344 369 394  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA