Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (244-268)


  1.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev ♪
  2.      brodolómen  -mna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje ♪
  3.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži ♪
  4.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
  5.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  6.      brúto  prisl. (ȗ) brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; neskl. pril.: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže ◊ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
  7.      bŕv  -í ž (ȓ) deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo // redko ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv ◊ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni ♪
  8.      brzína  -e ž (í) 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini ♪
  9.      brzopís  -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija ♪
  10.      bù  medm. (ȕ) izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno! ♪
  11.      budílka  -e ž (ȋ) ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri ♪
  12.      budíti  -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
  13.      búdnica  -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
  14.      búkva  -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
  15.      búkve  -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
  16.      búnda  -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda ♪
  17.      búrklast  -a -o prid. (ȗ) ekspr. neroden, nepripraven: bil je dolg in burklast človek ♪
  18.      búrnica  -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov ♪
  19.      búrnik  -a m (ȗ) nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom // vdolbina, v katero se ta zapah porine ♪
  20.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
  21.      búsola  tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo ♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja ♪
  22.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  23.      carína  -e ž (ȋ) 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini ♪
  24.      caríniti  -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
  25.      céhovstvo  -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva ♪

   119 144 169 194 219 244 269 294 319 344  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA