Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dol, Gornji Grad (19-43)

19.      akupresúra  -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura ♪
20.      akút  -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija ♪
21.      akutírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik ♪
22.      álba  -e ž (ȃ) rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo ♪
23.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike ♪
24.      alêrgičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje ♪
25.      alergíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine ♪
26.      algorítem  -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja ♪
27.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
28.      alíbi  tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
29.      alimênti  tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente ♪
30.      alkóva  -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo ♪
31.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje ♪
32.      alpáka ¹ -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
33.      álpski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum ◊ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje ♪
34.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe ♪
35.      amaránt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
36.      ambiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient ♪
37.      amerikánka  -e ž (ȃ) pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki ♪
38.      amêriški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike ◊ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka ♪
39.      àmorála  -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
40.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
41.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice ♪
42.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
43.      anahronístičen  -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika; anahronistično gledanje na dobo; to delo je danes že anahronistično ♪

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219