Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dokaz (169-193)


  1.      nèdvómnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nedvomnega: nedvomnost dokaza, resnice ♪
  2.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  3.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati ♪
  4.      nèizpodbójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba ♪
  5.      nèkrívda  -e ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd ♪
  6.      nèljubézen  -zni ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni ♪
  7.      nèmogóčost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti ♪
  8.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
  9.      nèoporéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
  10.      nèoporéčnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost ♪
  11.      nèoporekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati ♪
  12.      nèoprijemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega ♪
  13.      nèotipljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega ♪
  14.      nèovrgljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi ♪
  15.      nèovŕžen  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ♪
  16.      nèovŕžen  -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati ♪
  17.      nèpobíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh ♪
  18.      nèponarejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri // redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva ♪
  19.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  20.      nèposrédnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
  21.      nèpotrébnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
  22.      nèpráktičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
  23.      nèpreiskán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni preiskan: še nepreiskani predeli / to so nepreiskane, nedokazane govorice ♪
  24.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno ♪
  25.      nèprepričljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva nèprepričljívo prisl.: neprepričljivo govoriti, pripovedovati ♪

   44 69 94 119 144 169 194 219 244 269  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA