Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Devin, Italija (179)

1.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
2.      álfa rómeo  tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve ♪
3.      aneksíja  -e ž (ȋ) nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji ♪
4.      atašé  -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva ♪
5.      báviti se  -im se nedov. (á ȃ) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati ♪
6.      belcánto  tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta; neskl. pril.: peti v belcanto slogu ♪
7.      beréta  -e ž (ẹ̑) manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto ♪
8.      bréda  -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo ♪
9.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1 ♪
10.      brigánt  -a m (ā á) v italijanskem okolju cestni ali pomorski ropar, razbojnik: med potjo so ga napadli briganti ♪
11.      bríškola  -e ž (ȋ) nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole ♪
12.      capríccio  -a [kapričo] m (ȋ) muz. instrumentalna skladba šegavega značaja: Italijanski capriccio Čajkovskega ♪
13.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
14.      centézim  -a [če- in ce-] m (ẹ̑) stotina italijanske lire: deset centezimov ♪
15.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija ♪
16.      ciceróne  -a [čiče-] m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona ♪
17.      cinquecénto  -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta ♪
18.      cinzáno  tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m (ȃ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano ♪
19.      cirkusánt  -a m (ā á) nav. slabš. cirkuški artist ali uslužbenec: cirkusant z medvedom // slabš. kdor vzbuja pozornost, dela hrup: to ni resen govornik, ampak cirkusant; kako so mu bili zoprni italijanski cirkusanti, ki so kar naprej korakali z godbo po mestu ♪
20.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
21.      čebéla  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka ♪
22.      činkvantín  -a m (ȋ) agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom ♪
23.      čožót  -a m (ọ̑) nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova ♪
24.      čŕn  -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček; obleka iz črnega žameta; plašč je črn; črna barva; črna obleka; črna šolska tabla; sivkasto, vranje, zamolklo črn; črn kot oglje, kot vrag; črno-bel vzorec; črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja 2. ki je temne barve: gost črn dim; na nebu visijo črni oblaki; črna prst; črne oči; čisto črn; gara ko črna živina zelo, hudo; ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno pivo, vino; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel // ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi; črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond; preprečevanje črnih gradenj; nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji 5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna ● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno ◊ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; geogr. Črna gora; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna čŕno prisl.: črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak ∙ ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko čŕni -a -o sam.: črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki ♪
25.      črnosrájčnik  -a m (ȃ) slabš. italijanski fašistični vojak: črnosrajčniki so strahovali slovenske vasi; bataljoni črnosrajčnikov ♪

1 26 51 76 101 126 151 176