Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Deti (852)

1.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati¹: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati² ♪
2.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
3.      detìč  -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič ♪
4.      detínji  -a -e prid. (ȋ) pesn. otroški: detinje igre; detinja srca ♪
5.      detínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. otroški: čisto detinski je še; detinska doba; obujal je spomine na detinska leta / detinska bolezen, nebogljenost ♪
6.      detínstvo  -a s (ȋ) knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja ♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo ♪
7.      asindétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov ♪
8.      bdeti  ipd. gl. bedeti ipd. ♪
9.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi ♪
10.      bledéti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi ♪
11.      dodéti  -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna ♪
12.      dosedéti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. nehati sedeti, odsedeti: je že dosedel ♪
13.      dovédeti se  -vém se dov. (ẹ́) zastar. izvedeti: hitro sta se dovedela zanj ♪
14.      dozdéti se  -ím se dov., dozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se: dozdelo se mu je, da je nekdo blizu njega globoko vzdihnil ♪
15.      eidétičen  tudi ejdétičen -čna -o [ej-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na eidetiko: eidetična predstava, sposobnost / eidetični otroci ♪
16.      eidétik  tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik ♪
17.      eidétika  tudi ejdétika -e [ej-] ž (ẹ́) psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost ♦ filoz. nauk o bistvu stvari ♪
18.      ejdetik  ipd. gl. eidetik ipd. ♪
19.      hladétina  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. žolca: pripraviti hladetino; trese se kakor hladetina 2. gastr. zaradi dodane želatine ali škroba strjena sadna ali škrobnata sladka jed: jabolčna, pomarančna hladetina ♪
20.      hladétinast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. podoben žolci: hladetinasta gmota ♪
21.      hlidéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda ♪
22.      iznevídeti  -im in znevídeti -im dov. (í ȋ) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli ♪
23.      izprevideti  ipd. gl. sprevideti ipd. ♪
24.      izvédeti  -vém in zvédeti zvém dov. (ẹ́) seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem: izvedeti novico, resnico; šel je med ljudi, da bi izvedel njihove misli; od sosedov je izvedel, kaj se je zgodilo doma; o vzrokih letalske nesreče je izvedel iz časopisa; pri znancih je izvedel za službo; za skrivališče ne sme nihče izvedeti / sčasoma se vse izve / treba je izvedeti, kdaj odpelje vlak / publ. izvedelo se je iz dobro obveščenih krogov izvédevši tudi izvedévši in zvédevši tudi zvedévši zastar.: izvedevši za njegovo goljufijo, so ga odpustili iz službe ♪
25.      lebdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust 2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode lebdèč -éča -e: v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226