Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Deti (551-575) 
- sánja -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam;
ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
- sánke sánk ž mn. (ȃ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke ♪
- scálnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) vulg. seč: smrdeti, zaudarjati po scalnici ♪
- sčájmati se -am se tudi izčájmati se -am se dov. (ȃ) star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani ♪
- séč -a m (ẹ̑) tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč ♪
- sedàj [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj 4. izraža, da se je
dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka 5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi 6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji 7. navadno v zvezi sedaj — sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati 8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje
odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali ● star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev ♪
- sedênje -a s (é) glagolnik od sedeti: sedenje bolnika utruja; sedenje za pečjo; pravilna drža telesa pri sedenju; sedenje in ležanje / sedenje pri knjigah / slikarju trikratno sedenje ne bo zadoščalo ♪
- sedévati -am nedov. (ẹ́) star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh ♪
- sêdlo -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na
zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
- sénčen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco 2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline 3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja // ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran ◊ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu ♪
- sénčica -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič ♪
- sénčnica -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium ♪
- sénčnik -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik ♪
- simulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco // delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo 2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet ◊ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo simulirajóč -a -e: zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje simulíran -a -o: simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen ♦ jur. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana
tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba ♪
- skléda -e ž (ẹ́) večja, navadno okrogla posoda a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede / skleda za solato; skleda z dulcem b) navadno s prilastkom za kaj sploh: pomivalna skleda; umivalna skleda umivalnik; skleda na tehtnici // pog. vsebina sklede: pojesti celo skledo solate ● star. zapisano ima skledo in streho hrano in stanovanje; povabili so ga k skledi naj je z njimi (iz skupne sklede); ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; ekspr. biti, sedeti pri polni skledi imeti vsega v izobilju; star. jedli boste pri skledi skupaj z drugimi; iste jedi kot drugi ♪
- skljúčiti -im dov. (ú ȗ) povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo ∙ zastar. sključiti noge skrčiti skljúčiti se dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo skljúčen -a -o: sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi ♪
- skloníti sklónim dov. (ȋ ọ́) premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom: ko je šel skozi vrata, je sklonil glavo; skloniti hrbet; skloniti glavo h komu, nad čim / labod je sklonil vrat; ekspr. pod težo snega so smreke globoko sklonile veje upognile / skloniti glavo v pozdrav; ob žalostni novici so se glave sklonile ● zastar. kaj ga je sklonilo, da je to storil nagnilo; na ukaz je molče sklonil glavo z gibom glave navzdol izrazil soglasje; ekspr. prej ali slej boš sklonil glavo se boš uklonil, vdal skloníti se 1. premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: sklonil se je in pobral kamen; sklonil se je, da bi zavezal čevelj; skloniti se nad zemljevid; skloniti se po poleno; skloniti se skozi okno / skloniti se pod težkim bremenom upogniti se 2. zastar. vzdigniti se, vzravnati se: bolnik se je napol sklonil v postelji / skloniti se kvišku, pokonci ● knjiž. dan
se je sklonil zvečerilo se je; knjiž., ekspr. nihče se ni sklonil k meni mi ni pomagal; knjiž. mrak se je sklonil na zemljo zmračilo se je; ekspr. ko se je prižgala luč, se je takoj sklonil nad knjigo začel brati, študirati sklonívši star.: vstopil je, sklonivši glavo; sklonivši se k njemu, ga je tiho vprašal sklónjen -a -o: sklonjena drža, postava; s sklonjeno glavo, star. sklonjene glave je šel po cesti; sklonjen hoditi, sedeti ♪
- skrájšati -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj (bolj) kratko: skrajšati krilo, obleko; skrajšati vrv za pol metra; vrsta se je skrajšala / skrajšati psu rep; skrajšati si lase / skrajšati besedilo, stavek / skrajšati delovni čas, postopek, rok; skrajšati študij od pet let na štiri leta ∙ ekspr. upornike so skrajšali za glavo obglavili; ekspr. sam si je skrajšal življenje naredil je samomor ♦ navt. skrajšati jadro delno ga zviti, da je krajše; šport. skrajšati nalet // narediti, povzročiti, da je kaj videti krajše: prekratko krilo postavo skrajša 2. z dajalnikom povzročiti, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z branjem mu je skrajšal popoldan; s petjem sta si skrajšala pot skrájšan -a -o: skrajšan vojaški rok; skrajšana delovna doba; skrajšane hlače ∙ publ. doseči kaj po skrajšanem postopku v (zelo) kratkem času ♦ jur. skrajšani delovni čas delovni čas,
ki traja manj kot 42 ur na teden; skrajšani postopek postopek, ki je poenostavljen in veljajo zanj krajši roki; ptt skrajšani naslov naslov, v katerem je pri pošti prijavljeno ime naslovnika zamenjano z dogovorjeno ali skrajšano oznako; zal. skrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela ♪
- skrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. otrdeti, otrpniti: noge so mu skrepenele; skrepeneti od mraza / skrepeneti od groze; ob tem prizoru bi skoraj skrepenel / neopran čopič skrepeni; pren. smeh mu je skrepenel na ustnicah 2. strditi se: lava na površju skrepeni / sneg skrepeni zmrzne / skrepeneti v trdo skorjo skrepenèl in skrepenél -éla -o: skrepeneli prsti; skrepenel sneg ♪
- skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se
sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši
zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko
izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
- skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í) 1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati ranjence; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost // delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga ● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara skrívati se 1. delati se neopaznega,
nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce ● ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno ◊ etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti skriváje: molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom skrivajóč -a -e: skrivajoč solze, je stekla iz sobe;
skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek skrívan -a -o: skrivana ljubezen; skrivano blago ♪
- skrivnóst -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve ♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice 2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti ∙ ekspr. nahajališče gob je skrivnost o
tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo ♪
- skúhati -am dov. (ú ȗ) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin // narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo // dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati 2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje 4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal ● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje skúhati se ekspr. 1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se
bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil 2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče skúhan -a -o: skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž ♪
- slédnji -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. 1. vsak: slednji človek bi moral to vedeti / prihajala je slednji dan 2. nazadnje omenjeni, zadnji: potrebni sta vestnost in poštenost, slednje lastnosti pa on nima; sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli slednji; slednji se bo tega še dolgo spominjal ♪
- sléherni -a -o zaim. (ẹ̑) knjiž. vsak: poudarjati odgovornost slehernega člana; sleherni mladinec bi to moral vedeti; spomnil se je sleherne podrobnosti / sleherni dan ga srečam; izkoristil je sleherni trenutek, da je bil z njo; sleherno jutro jo je čakal na postaji / okrepljen: na to naj bo pripravljen vsak sleherni občan; spremljala je vsako in sleherno besedo govornika prav vsako // nav. ekspr. kakršenkoli, katerikoli: izogibati se slehernemu boju; sleherno pretiravanje pri tem je škodljivo; opustil je sleherno upanje / z oslabljenim pomenom: napadli so brez slehernega povoda; življenje prikazuje brez slehernega olepševanja ● knjiž. v njem je zamrla sleherna iskrica upanja zadnja; sam.: sleherni izmed nas je že doživel kaj podobnega ♪
426 451 476 501 526 551 576 601 626 651 
