Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Deli (1.026-1.050)


  1.      razkúhati  -am dov. (ú ȗ) s predolgim kuhanjem povzročiti, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhati fižol; krompir se je razkuhal ♦ gastr. razkuhati prežganje s kuhanjem povzročiti, da se moka enakomerno porazdeli v tekočini razkúhan -a -o: razkuhan krompir; riž je popolnoma razkuhan ♪
  2.      razlíkati  -am dov. (ȋ) obrt. z likanjem, navadno na narobni strani, narediti gladko: razlikati gube, rob obleke / razlikati šiv z likanjem na narobni strani razdeliti robove šiva razlíkan -a -o: razlikan šiv; razlikana guba ♪
  3.      razlomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) z lomljenjem razdeliti na več delov: razlomiti kruh, prepečenec; razlomiti palico / vihar je razlomil staro hruško; žarki so se razlomili v čudovite barve razlomíti se knjiž., ekspr. izgubiti trdnost, moč: njegova upornost se je razlomila / ves se je razlomil razlómljen -a -o: razlomljena palica ♪
  4.      razmázati  -mážem dov., razmázala in razmazála (á ȃ) narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi // narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo razmázan -a -o: dobro razmazano lepilo ♪
  5.      razmazováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazovati lepilo po papirju ♪
  6.      razmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z merjenjem razdeliti: razmeriti zemljišče razmérjen -a -o: razmerjeni gozdovi ♪
  7.      razmérjati  -am nedov. (ẹ́) z merjenjem deliti na dele: razmerjati zemljišče ♪
  8.      razmérje  -a s (ẹ̑) 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi ◊ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin ♪
  9.      razméšati  tudi razmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi: razmešati moko v malo mrzle vode / dobro razmešati jed premešati ♪
  10.      razpárati  -am dov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka ♪
  11.      razparcelírati  -am dov. (ȋ) razdeliti na parcele: razparcelirati zemljišče razparcelíran -a -o: razparcelirano posestvo ♪
  12.      razpečáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila 2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige ● zastar. vse blago so že razpečali razprodali ♪
  13.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
  14.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  15.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  16.      razplastíti  -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o: razplastena družba ♪
  17.      rázpol  tudi razpòl -ôla [tudi ou̯] m (á ó; ȍ ó) zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli ♪
  18.      razpolávljati  -am nedov. (á) deliti na dva enaka dela: razpolavljati sadeže / cesta je razpolavljala vas ♪
  19.      razpolovíšče  -a s (í) geom. točka, ki deli daljico na dva enaka dela ♪
  20.      razpolovíti  -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
  21.      razpolóvnica  -e ž (ọ̑) geom. črta, ki kaj razpolavlja: narisati razpolovnico / razpolovnica kota premica, ki deli kot na dva enaka kota; simetrala kota ♪
  22.      razporedíti  -ím dov., razporédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami ♪
  23.      razpotegníti  in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪
  24.      razpotegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
  25.      razprávljati 1 -am nedov. (á) 1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem 2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva razpravljajóč -a -e: razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona ♪

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA