Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (9.876-9.900)


  1.      pòdvŕsta  -e ž (ȍ-ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst ♪
  2.      pòdzakúp  -a m (ȍ-ȗ) jur. oddaja v zakup vzete stvari ali njenega dela v zakup tretji osebi: podzakup ladje / dati zemljišče v podzakup ♪
  3.      podzêmeljski  tudi podzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico ♪
  4.      podzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica ♦ bot. podzemno steblo podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin b) močna podzemna dejavnost ♪
  5.      podzémlje  tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ) 1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje // prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje ∙ ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih ♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino 2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje 3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje ♪
  6.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko ♪
  7.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  8.      podzídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost podzidanega: dobra podzidanost stavbe / knjiž. potrebna je teoretična podzidanost raziskovalnega dela ♪
  9.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
  10.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  11.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  12.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  13.      poenostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
  14.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
  15.      poenôtiti  -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
  16.      poentêr  -ja m (ȇ) delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec ♪
  17.      poétika  -e ž (ẹ́) 1. lit. nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine: poetika in metrika ∙ knjiž. v delu izpoveduje avtor svojo poetiko svoj pesniški nazor, odnos do umetnosti // navadno v zvezi normativna poetika, do 18. stoletja nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah: obravnavati poetiko / Aristotelova Poetika 2. do 1848 peti razred šestletne gimnazije: tudi poetiko je uspešno končal ♪
  18.      poetizácija  -e ž (á) glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija // kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča ♪
  19.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  20.      pofašístiti  -im dov. (ȋ ȋ) uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil ♪
  21.      pogáčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja 2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita 3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica ♪
  22.      pogajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se pogaja: pogajalci bodo imeli težko delo; pogajalci za ceno / sestanek egiptovskih in izraelskih pogajalcev so odložili; vojaški pogajalci / zastar. oba pogajalca sta bila s pogodbo zadovoljna pogodbenika ♪
  23.      poganjálo  -a s (á) knjiž., redko 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame 2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal ♪
  24.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪
  25.      pogánjek  -jka m (ȃ) 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti ♪

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA