Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (9.401-9.425)


  1.      peteroknjížje  -a s (ȋ) rel. prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh: prevod peteroknjižja ♪
  2.      peterokŕp  -a -o prid. (ȓ r̄) bot. ki je iz petih krp, delov: peterokrpi listi vinske trte ♪
  3.      peteršìlj  tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja ♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak ♪
  4.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  5.      pêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h ∙ peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.: star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ♪
  6.      petijót  in petiót -a m (ọ̑) nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: spil je nekaj kozarcev petijota; kis iz petijota ♪
  7.      petína  -e ž (í) del na pet enakih delov razdeljene celote: zapravil je petino mesečne plače; dve petini prebivalstva sta stari pod dvajset let ♪
  8.      pétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža pet ponovitev: petkrat dve je deset / kadar mišice delajo, jim priteče do petkrat več krvi ∙ ekspr. petkrat premisli, preden rečeš dobro ♪
  9.      pétkraten  tudi pétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) petkrat tolikšen: petkraten pridelek ♪
  10.      pétléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star pet let: petletna deklica 2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij // ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan ♪
  11.      pétminúten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja pet minut: petminutni odmori med delom ♪
  12.      petnajst...  ali pétnajst... in petnájst... in petnajst... prvi del zloženk (ẹ̑; á) nanašajoč se na število petnajst: petnajstdneven, petnajstlitrski ♪
  13.      pétnajstdnéven  in petnájstdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) ki traja petnajst dni: udeleženci petnajstdnevnega seminarja; privoščil si je petnajstdnevne počitnice ♪
  14.      petokolonáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na petokolonaše ali peto kolono: petokolonaška agitacija / začeti s petokolonaškim delovanjem ♪
  15.      petokolonáštvo  -a s (ȃ) pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo ♪
  16.      petórka  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med sovjetsko in našo petorko ♪
  17.      petrificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) knjiž. fosilizirati se, kamneti: organski ostanki so se počasi petrificirali petrificírati ekspr. delati kaj nespremenljivo, togo: tak način problem samo petrificira petrificíran -a -o: petrificirani nazori; petrificirane kosti ♪
  18.      pétrokemíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije // veda o tem: je inženir petrokemije ♪
  19.      pevovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pevovodje: pevovodski tečaj / dolgoletno pevovodsko delovanje ♪
  20.      pezdéti  -ím [pǝz] nedov., pezdì in pèzdi (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: konj je kar naprej pezdel ♪
  21.      pezdír  -ja m (ȋ) oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir ∙ bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  22.      pháti  phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso ♪
  23.      píčel  -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo ♪
  24.      píčiti  -im dov. (í ȋ) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo ♪
  25.      pigmènt  -ênta m (ȅ é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom ♪

   9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA