Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (8.251-8.275)


  1.      odpéstnik  -a m (ẹ̑) nar. kamen ob cesti, ki označuje njen rob; obcestni kamen: kolo je zadelo ob odpestnik ♪
  2.      odpéti  -pôjem dov., odpój odpójte tudi odpôj odpôjte; odpél (ẹ́ ó) 1. prenehati peti: ko je odpela, se je priklonila / odpeti pesem / petelini so že odpeli, ko se je zbudil / ekspr. pohiti, šolski zvonec je že odpel odzvonil ∙ ekspr. srpi so odpeli žetev je končana; srpov ne uporabljajo več // zapeti: to kitico je odpel že dvakrat / svojo vlogo je na predstavi dobro odpel 2. zapeti del besedila, ko kdo preneha peti svoj del: solist je pel naprej, zbor mu je vsakokrat glasno odpel / ekspr. v dolini se oglasi zvon, s hriba mu odpoje drug ♪
  3.      odpévati  -am nedov. (ẹ́) peti del besedila, ko kdo preneha peti svoj del: zbor je glasno odpeval / na paši veselo prepeva, tovariš z drugega brega pa mu odpeva ♪
  4.      odpíliti  -im dov. (í ȋ) s piljenjem odstraniti: odpiliti glavico žeblja // s piljenjem odstraniti del česa: rob je bilo treba malo odpiliti ♪
  5.      odpirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odpiranje: odpiralni mehanizem dežnika / v rudniku so stekla odpiralna in pripravljalna dela ♪
  6.      odpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od odpirati: odpiranje oken; moti ga neprestano odpiranje in zapiranje vrat / priprava za odpiranje steklenic / odpiranje tujih pisem / opazovati odpiranje cveta / avtomatsko odpiranje padala / odpiranje novih šol, vrtcev / odpiranje delovnih mest / slovesno odpiranje razstave / potreba po gospodarskem odpiranju države ♪
  7.      odpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod; steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe; odpirati školjko; na široko odpirati veke; zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej // delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati // na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih; ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste; odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem 9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje; z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi ● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspeh odpírati se 1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga 2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje 3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo 4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli // začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu ● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati odpirajóč -a -e: požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno ♪
  8.      odpísati  in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í) 1. pismeno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš 2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje 3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar // opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot 4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine ● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje ◊ jur. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek odpísan -a -o: razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan ♪
  9.      odpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pismeno odgovarjati: redno mi odpisuje 2. delati, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisovati dolgove / pobotnice je odpisoval na račun njene dote; ta vsota se odpisuje od davka za to vsoto se zmanjšuje davek 3. ekon. zmanjševati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisovati osnovna sredstva // opuščati, izločati sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisovati pokvarjeni inventar 4. prenehavati upoštevati koga, računati s kom: nepreklicno se je odločil za pokoj, zato smo ga že vsi odpisovali ♪
  10.      odpíti  -píjem dov. (í) 1. izpiti del tekočine iz česa: prijela je kozarec in odpila / odpiti požirek iz skodelice / odpiti steklenico 2. reči kaj in izpiti alkoholno pijačo, ko kdo napije: odpil ji je z grenkobo v očeh / in na tvoje zdravje, mu je odpil odpít -a -o: nekoliko odpita steklenica; kruh je bil načet in žganje odpito ♪
  11.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo ♪
  12.      odpljúsniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s pljuskom odstraniti: val je odpljusnil s krova vse, kar ni bilo pritrjeno; pren., ekspr. nemir ga je odpljusnil v noč 2. s hitrim premikom posode spraviti del tekočine iz nje: odpljusniti vodo iz škafa ∙ redko mleko je odpljusnilo čez rob pljusknilo ♪
  13.      odpočíniti  -em dov. (í ȋ) star. odpočiti se, oddahniti se: nič ni odpočinila, šla je kar naprej; sedel je na klop, da se nekoliko odpočine ♪
  14.      odpočítek  -tka m (ȋ) glagolnik od odpočiti se: odpočitek od dela; temeljit odpočitek // knjiž. počitek, počivanje: odpočitka ni poznal; mir in odpočitek ♪
  15.      odpočíti se  -počíjem se in odpočíti si -počíjem si dov., odpočìl se in odpočìl si (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: ko se odpočijemo, odidemo; duševno in telesno se odpočiti; rada bi legla in se odpočila, redko odpočila / odpočiti se od dela, skrbi / v vaši družbi se vedno odpočijem / pozimi se rastline odpočijejo; zemlja se mora odpočiti odpočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: odpočiti si noge; odpočiti si oči, redko odpočiti oči ♪
  16.      odpočívati se  -am se in odpočívati si -am si nedov. (í) s prekinitvijo kake dejavnosti sproščati se, krepiti se: posedli so na skale in se odpočivali; dve uri se je odpočival; odpočivati se med delom, pri delu; karavana se odpočiva, redko odpočiva v senci odpočívati si s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa: odpočivati si noge / malo si odpočivati oči, redko odpočivati oči ♪
  17.      odpoklíc  -a m (ȋ) glagolnik od odpoklicati: predlagati odpoklic delegata; izvolitev in odpoklic članov upravnega odbora; odpoklic diplomatskega predstavnika / odpoklic že prodanih avtomobilov nazaj v servisne delavnice ♪
  18.      odpoklícati  -klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ȋ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče odpoklicati ali razrešiti / odpoklicati diplomatskega predstavnika odločiti, da preneha njegova funkcija v določeni tuji državi // odločiti, da se izvede umik: odpoklicati čete / odpoklicati reševalno ladjo 2. trg. zahtevati že prodano, oddano blago nazaj za določen čas: tovarna je morala odpoklicati vse avtomobile tega modela, izdelane lani odpoklícan -a -o: odpoklicani delegat; bil je odpoklican in premeščen ♪
  19.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
  20.      odpomôči  -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni 2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom ∙ knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti ♪
  21.      odpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom 2. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje: streti, zlomiti sovražnikov odpor; vdati se brez odpora; odpor proti takratni politiki / oborožen, pasiven odpor / splošni ljudski odpor / pozivati k odporu, na odpor; pren. v očeh ji je tlel plamen odpora ∙ publ. sovražnik je nudil močen odpor se je zelo upiral, branil; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih // publ. odporniško gibanje: sodelovati v odporu; sile odpora; voditelji, žrtve odpora ♪
  22.      odpórnik  -a m (ọ̑) pripadnik odporniškega gibanja: delovanje odpornikov ♪
  23.      odpórniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na odpornike ali odporniško gibanje: odporniški letaki; množičen odporniški polet slovenskega ljudstva; prve odporniške skupine 2. v zvezi odporniško gibanje delovanje skupine, množice za osvoboditev okupirane domovine: odporniško gibanje se je okrepilo; vključiti se v odporniško gibanje; član, voditelj odporniškega gibanja / proučevati zgodovino odporniških gibanj v Evropi med drugo svetovno vojno / odporniško gibanje ga je obsodilo na smrt člani, predstavniki odporniškega gibanja ♪
  24.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote ♪
  25.      odposlánstvo  -a s (ȃ) skupina ljudi a) izbranih in poslanih kam s posebno nalogo: poslati, sprejeti odposlanstvo; odposlanstvo vlade; člani britanskega vojaškega odposlanstva b) izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov: izvolili so ga v odposlanstvo delavcev ♪

   8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA