Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (76-100)



  1.      delírijski  -a -o (í) pridevnik od delirij: delirijske blodnje
  2.      deliriózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. deliranten: deliriozen bolnik
  3.      delirírati  -am nedov. () med. biti v deliriju
  4.      delírium trémens  delíriuma trémensa m (í-ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens
  5.      delišés  in delíšes -a m (ẹ̑; ) agr. sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike: prodajajo zlato parmeno in delišes / Priolov delišes; rdeči, zlati delišes
  6.      delítelj  -a m () 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte
  7.      delítev  -tve ž () 1. glagolnik od deliti: delitev dohodka na posamezne sklade; delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; delitev parcele na tri dele; delitev po delu; pravilnik o delitvi osebnih dohodkov / delitev hrane poplavljencem ♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo 2. biol. razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo: podolžna, prečna delitev / delitev celice razpolovitev celice tako, da se najprej razpolovi jedro, nato pa ostali del 3. strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja: delitve pri zobniku niso enakomerne; utorska delitev
  8.      delíti  -ím nedov. ( í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico 3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo // dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim 4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo 5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet ● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladalbiol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; lingv. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo deljèn -êna -o: nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne ∙ v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajomat. deset deljeno s pet je dve
  9.      delítven  -a -o prid. () nanašajoč se na delitev: delitveni sistem / delitvena črta ♦ jur. delitvena pogodba, pravda
  10.      delívec  -vca m () kdor deli: delivec je razgrnil karte / delivec darov; delivca hrane sta zajemala iz kotla
  11.      dèlj  [dǝl] prisl. (ǝ̏) redko dalj, dlje: zmagovalec je vrgel kopje veliko delj kot drugi / hodili so delj kot dve uri / že delj časa boleha
  12.      deljáj  -a m () lingv. grafično znamenje za deljenje besed: vezaj in deljaj
  13.      deljênec  -nca m (é) mat. število, ki se deli: ugotavljati, kolikokrat je delitelj v deljencu
  14.      deljênje  -a s (é) glagolnik od deliti: deljenje darov / deljenje števila s številom; okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja / deljenje besed
  15.      deljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost deljenega: deljenost oblasti / deljenost mnenj
  16.      deljív  -a -o prid. ( í) ki se da deliti: deljiva snov ♦ ekon. deljivi dohodek skupni viri prejemkov družbenopolitičnih skupnosti, ki se delijo po določenem ključu; mat. deljivo število število, ki se da brez ostanka deliti s kakim drugim številom
  17.      deljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost deljivega: mehanska deljivost; deljivost snovi ♦ mat. deljivost celih števil
  18.      delkrédere  m neskl. (ẹ̑) ekon. jamstvo posrednika prodajalcu, da bo na kredit prodano blago plačano: dobiti delkredere; nagrada za delkredere
  19.      délnica  -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic
  20.      délničar  -ja m (ẹ̑) lastnik delnic: delničar rudnika, tovarne; zbor delničarjev / mali delničarji
  21.      délničarka  -e ž (ẹ̑) lastnica delnic: njegova mati je delničarka
  22.      délničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delničarje: delničarsko podjetje / delničarska družba delniška
  23.      délničarstvo  -a s (ẹ̑) obstoj, dejavnost delničarjev, delniških družb: vloga delničarstva v gospodarskem razvoju
  24.      délničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od delnica: delnični odrezek
  25.      délniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delnico: delniški kupon / delniška glavnica glavnica, pridobljena s prodajo delnic; delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA