Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (7.251-7.275)



  1.      nèidóč  tudi nèidòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) publ. ki se ne prodaja lahko, dobro: neidoči izdelki; zaloge neidočega blaga
  2.      nèindividuálen  -lna -o prid. (-) ki ni individualen: neindividualno delo / neindividualni izrazi na upodobljenih obrazih
  3.      nèinformíranost  -i ž (-) neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju delovne organizacije
  4.      nèinteligéntnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost neinteligentnega človeka: njegova neinteligentnost ga je pri delu zelo ovirala
  5.      nèizbírčen  -čna -o prid. (-) ki ni izbirčen: neizbirčen človek / neizbirčno občinstvo // ekspr. ki ne izbira, ne dela razlik: neizbirčna smrt
  6.      nèizčíščen  tudi nèsčíščen -a -o prid. (-) knjiž. nejasen, neizoblikovan: neizčiščen pesniški izraz; njegov nazor je še neizčiščen; jezikovno in vsebinsko neizčiščeno delo / notranje še neizčiščeni mladi ljudje
  7.      nèizdán  -a -o prid. (-á) ki ni izdan, ni objavljen: v pisateljevi zapuščini so našli neizdane rokopise; neizdana pesnikova dela
  8.      nèizkoríščen  -a -o prid. (-) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu
  9.      nèizkúšenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
  10.      nèizméren  -rna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna
  11.      nèizmerljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino
  12.      nèiznajdljív  tudi nèznajdljív -a -o prid. (- -í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo
  13.      nèizoblikovánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov
  14.      nèizobráženost  -i ž (-) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost
  15.      nèizpíljen  -a -o prid. (-) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest
  16.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (-) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
  17.      nèizrábljen  -a -o prid. (-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen
  18.      nèizračunljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv
  19.      nèizučèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izučen: zaposlili so tudi več neizučenih delavcev
  20.      nèizvedèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni izvedèn: neizvedeni načrti, sklepi / še neizvedena glasbena dela
  21.      nèizvéstnost  -i ž (-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih
  22.      nèizvršèn  -êna -o prid. (- -é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega
  23.      nejevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu ∙ star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe nejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo
  24.      nèkadílec  -lca [c in lc] m (-) kdor ni kadilec: vztrajen nekadilec; kadilci in nekadilci / oddelek za nekadilce
  25.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videlekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš

   7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA