Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Del (7.185-7.209) 
- nèbrížnost -i ž (ȅ-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti ♪
- nèbrúšen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo ♪
- nèbŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati ♪
- nébula -e ž (ẹ̑) astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami; meglica: nebula v Orionu ♪
- nèčasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna ♪
- nečást -í ž (ȃ) knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir // evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast ♪
- nèčíst -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
- nečíst -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti ♪
- nèčitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
- nèdisciplína -e ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od discipline: v razredu je velika nedisciplina; delovna, poslovna, prometna nedisciplina; nedisciplina članov / službo je moral pustiti zaradi nediscipline ♪
- nèdiscipliníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje ♪
- nèdiscipliníranec -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci ♪
- nèdiscipliníranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nediscipliniranega človeka: nediscipliniranost tekmovalcev, učencev; nediscipliniranost pri delu / presenetila jih je njegova nediscipliniranost ♪
- nèdoglédnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost nedoglednega: nedoglednost ravnine / delati načrte v nedoglednost ♪
- nèdognán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni dognan: nedognana resnica / to je še nedognana skrivnost / knjiž. jezikovno nedognano delo / star. nedognane kupčije ♦ jur. nedognana krivda ♪
- nèdogotovljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) raba peša nedodelan, nedokončan: nedogotovljena hiša; nedogotovljena slika ♪
- nèdograjênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nepopolnost, neizdelanost: v mnogih scenah in likih se kaže nedograjenost; organizacijska nedograjenost sistema ♪
- nèdokončánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedokončanega: nedokončanost dramskega dela; nedokončanost portretov ♪
- nèdolóčen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljive ♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo ♪
- nèdolóčenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
- nedólžen -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno
prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
- nedólžnež -a [u̯ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči ♪
- nedólžnik -a [u̯ž] m (ọ̑) knjiž. nedolžen človek: obsodili so nedolžnika / ne delaj se takega nedolžnika ♪
- nèdonóšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo ♪
- nèdonóšenec -nca m (ȅ-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence ♪
7.060 7.085 7.110 7.135 7.160 7.185 7.210 7.235 7.260 7.285 
