Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (51-75)



  1.      deléžništvo  -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu
  2.      deléžnost  -i ž (ẹ́) star. udeleženost, sodelovanje: deležnost pri naraščanju narodnega bogastva; deležnost pri tatvini
  3.      delfín  -a m () 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina
  4.      delfínji  -a -e () pridevnik od delfin: delfinja jata
  5.      delfínski  -a -o prid. () šport., v zvezi delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina
  6.      délfski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na grško mesto Delfi: delfsko preročišče
  7.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši () s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
  8.      delikatésa  -e ž (ẹ̑) 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi
  9.      delikatésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami
  10.      delikatésnica  -e ž (ẹ̑) redko delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici
  11.      delikátnost  -i ž () lastnost, značilnost delikatnega: pisatelj se ni prestrašil niti zahtevnosti niti delikatnosti snovi; odgovornost in delikatnost naloge / to temo redko srečujemo v literaturi zaradi njene delikatnosti / knjiž. to je pripisoval njegovi delikatnosti do žensk
  12.      delíkt  -a m () 1. jur. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: delikt obsega kazniva dejanja, gospodarske prestopke in vse vrste prekrškov / civilnopravni, mednarodnopravni delikt 2. nedopustno dejanje ali ravnanje: to je hud delikt; moralni delikt
  13.      delíkten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost
  14.      delílen  -lna -o prid. () ki deli: delilna črta; prostor so predelili z delilno steno / delilni stroj ◊ geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici
  15.      delílnik  -a m () strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti
  16.      delílnost  -i ž () redko deljivost
  17.      delinkvénca  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih deliktov: delinkvenca narašča; mladinska delinkvenca; delinkvenca med vojno
  18.      delinkvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov
  19.      delinkvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja
  20.      delinkvêntka  in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka
  21.      delinkvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino
  22.      delinkvéntstvo  -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva
  23.      deliránt  -a m (ā á) med. kdor je v deliriju: alkoholni delirant
  24.      deliránten  -tna -o prid. () nanašajoč se na delirij: deliranten bolnik / delirantno stanje
  25.      delírij  -a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola // ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA