Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (4.560-4.584)


  1.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
  2.      klávničar  -ja m (ȃ) kdor dela v klavnici: dela kot klavničar ♪
  3.      klavzúra  -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
  4.      klavzúren  -rna -o prid. (ȗ) šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti: pisati klavzurno nalogo ♪
  5.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪
  6.      klečeplázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma klečeplázno prisl.: vedel se je zelo klečeplazno ♪
  7.      klečét  -i ž (ẹ̑) star. kleč ž: ladja je zadela ob klečet ♪
  8.      klečévje  -a s (ẹ̑) več kleči, kleči: videlo se je le sivo klečevje ♪
  9.      kléjar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar ♪
  10.      klejárna  -e ž (ȃ) tovarna kleja: dela v klejarni ♪
  11.      kléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej ♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije ♪
  12.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. (ȋ í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno ♪
  13.      klékelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj ♪
  14.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica ♪
  15.      klékljarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola ♪
  16.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke ♪
  17.      klepálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom ♪
  18.      klepálo  -a s (á) redko zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril ♪
  19.      klepár  -ja m (á) kdor z udarci kladiva oblikuje, obdeluje pločevino: že vrsto let je klepar / uči se za kleparja / krovski klepar; avto klepar avtoklepar ♪
  20.      klepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt ♪
  21.      klepárstvo  -a s (ȃ) obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  22.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
  23.      klepetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
  24.      klêrofašízem  -zma m (ȇ-ȋ) nav. slabš. politično sodelovanje cerkve s fašizmom: bil je vodja upora proti klerofašizmu // gibanje za tako sodelovanje: pojav klerofašizma ♪
  25.      klesánec  -nca m (á) grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca ♪

   4.435 4.460 4.485 4.510 4.535 4.560 4.585 4.610 4.635 4.660  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA