Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (17.660-17.684)


  1.      zaplótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom: očitati komu zaplotništvo; politično zaplotništvo / v njegovem ravnanju ni bilo čutiti zaplotništva zahrbtnosti ♪
  2.      zaplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati ● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile ♪
  3.      započéti  -čnèm dov., započél; nam. započét in započèt (ẹ́ ȅ) star. 1. začeti: započeti boj za svobodo; započeti pogovor / kar započne, tudi konča / započeti igro z glasbo 2. nedov. delati: započeti neumnosti započét -a -o: vztrajati pri započetem delu ♪
  4.      započétje  -a s (ẹ̑) star. delo: spremljati koga pri njegovem započetju ♪
  5.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  6.      zapogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogibati rob blaga 2. delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogibati: zapogibati veje ♪
  7.      zapogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) 1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino 2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti zapógnjen tudi zapôgnjen -a -o: zapognjena rjuha; zapognjena veja ∙ miza z zapognjenimi nogami ukrivljenimi ♪
  8.      zapógnjenec  tudi zapôgnjenec -nca m (ọ́; ó) pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega: zapognjenci z orehovim nadevom ♪
  9.      zapolníti  in zapólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolniti reže med zidaki z malto; zapolniti špranje s kitom / ilovica je zapolnila razpoke; plaz je zapolnil kotanjo napolnil / s svojo postavo je zapolnil okvir vrat; pren. zapolniti praznino, ki je nastala po odhodu tujih strokovnjakov; zapolniti vrzeli v znanju // narediti, da so prazni deli kake površine polni: zapolniti stene s slikami; zapolniti stran z ilustracijo 2. narediti, da se v kakem še razpoložljivem času kaj dogaja: zapolniti z glasbo čas med govornimi oddajami; zapolniti premor z zabavnimi prizori ◊ lingv. zapolniti zev z j odpraviti jo zapolníti se in zapólniti se postati poln: jama se je sčasoma zapolnila s prodom zapólnjen -a -o: z jalovino zapolnjeni rovi ♪
  10.      zapolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati ♪
  11.      zapomínjati si  -am si nedov. (í) delati, dosegati, da se kaj aktivno ohranja v zavesti: sproti si je zapominjal, kar je slišal ♪
  12.      zapóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za zapenjanje: zapeti zapono; medeninasta zapona pri knjigi; zapona pri pasu, stremenih / knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka 2. zaponka: zapona na ovratniku; pas s srebrno zapono ♪
  13.      zapopásti  -pádem dov. (á ā) star. razumeti, dojeti: bil je bister, vse je hitro zapopadel; bral je in bral, pa ni mogel zapopasti, kaj piše / novi jezik je hitro zapopadel ga razumel, se ga naučil zapopáden -a -o 1. deležnik od zapopasti: pod to besedo je zapopadeno fantovsko petje 2. zajet, vsebovan: v tem nauku je zapopaden njegov odnos do sveta ♪
  14.      zapòr  -ôra m (ȍ ó) 1. prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru navadno za kazen: kaznovati razgrajače z zaporom; zapor v samici mu je zrahljal zdravje // jur. kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu: za ta prestopek je zagrožen zapor; obsoditi koga na več let zapora / preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; strogi zapor do 1977 kazen za hujša kazniva dejanja 2. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost: izpustiti koga iz zapora; pobegniti iz zapora; odpeljati, odvesti v zapor; sezidati nove zapore / sodni zapori nekdaj za priprte osumljence, obtožence 3. glagolnik od zapreti: nepričakovan zapor nekdanjih sodelavcev ● ekspr. vreči, vtakniti koga v zapor zapreti ga; pog., ekspr. sedeti v zaporu biti zaprt; hišni zapor omejitev gibanja le na hišo, v kateri živi; ekspr. kaznovati otroka s hišnim zaporom s prepovedjo zapuščanja domače hiše za določen čas ♪
  15.      zapóra  -e ž (ọ̑) 1. naprava, ki onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo 2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami 3. preprečitev stikov ene države z drugimi; blokada: uvesti zaporo; gospodarska zapora // publ. prepoved, omejitev trgovanja s čim: zapora nafte / žito je pod zaporo 4. glagolnik od zapreti: zapora vodnega dotoka / zapora meje / zapora šol / zapora ceste / posledice zapore prometa 5. lingv. popolno približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti soglasnike z zaporo; zapora in pripora // stik, ki nastane s takim približevanjem: delati zaporo z ustnicami / mehkonebna zapora; središčna zapora ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok ◊ ekon. trgovinska zapora prepoved ali omejitev trgovine s kako državo; med. zapora kar dela kak cevast organ neprehoden; med., vet. zdravstvena zapora osamitev, prepoved prostega gibanja za preprečitev širjenja bolezni; voj. zapora ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino ♪
  16.      zapórničar  -ja m (ọ̑) delavec, ki dviga in spušča zapornico, zapornice: delo zaporničarja / železniški zaporničar ♪
  17.      zapórnik  -a m (ọ̑) 1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe // jur. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik 2. lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki ♪
  18.      zaposlênost  tudi zapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje zaposlenega človeka: težave z varstvom otrok zaradi zaposlenosti mater / biti utrujen od neprestane zaposlenosti // stopnja vključenosti za delo sposobnih ljudi v redno delovno razmerje: visoka zaposlenost prebivalstva; povečanje, rast, zmanjšanje zaposlenosti / primerjava med zaposlenostjo v industriji in kmetijstvu med številom zaposlenih ♪
  19.      zaposlítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zaposliti: zavrniti zaposlitev kandidata; prositi za zaposlitev; reševati problem zaposlitve mladih; pogodba o zaposlitvi / zaposlitev otrok z raznimi dejavnostmi / odločiti se za zaposlitev v grafičnem podjetju ♦ šol. tiha zaposlitev samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak od njih tiho opravlja svojo nalogo // redko zaposlenost: potrdilo o zaposlitvi / velika zaposlitev žensk v tekstilni industriji 2. delo na podlagi delovnega razmerja: dati, ponuditi komu zaposlitev; dobiti, iskati, najti zaposlitev / navesti dosedanje zaposlitve; kraj zaposlitve; delavec brez zaposlitve / honorarna zaposlitev; polna, redna zaposlitev; priložnostna, stalna, začasna zaposlitev ♪
  20.      zaposlíti  -ím dov., zapóslil (ȋ í) 1. sprejeti koga v delovno razmerje: zaposliti več delavcev; zaposliti koga za polovico delovnega časa; honorarno, začasno zaposliti koga 2. narediti, da kdo kaj dela: zaposliti otroka, da se ne potepa; sinove je zaposlil z gospodarskimi deli; zaposliti se z drobnimi opravki; zaposliti se sam s seboj ukvarjati se / ekspr.: pobezal je v ogenj, da bi zaposlil roke kaj počel z njimi; zaposliti misli s pripravami začeti misliti na priprave / ekspr. popolnoma zaposliti stroje izkoristiti 3. postati predmet dejavnosti, aktivnosti koga: vsakdanji opravki so ga tako zaposlili, da je pozabil na prijatelje / za nekaj mesecev ga je zaposlila politika zaposlíti se stopiti, vključiti se v delovno razmerje: ker je bil brez staršev, se je moral zaposliti; zaposliti se na sodišču, v tovarni; zaposlil se je kot učitelj / redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom zaposlèn -êna -o: zaposleni delavci; zaposlen je bil kot mizar; pomoč zaposlenim ženskam; sam.: odstotek zaposlenih; dohodek na zaposlenega ♪
  21.      zaposlítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaposlitev: zaposlitvene možnosti žensk / zaposlitvena struktura ◊ med. zaposlitvena terapija terapija, pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
  22.      zaposlovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zaposlovati: pospeševati zaposlovanje delavcev; zaposlovanje žensk; politika zaposlovanja; zavod za zaposlovanje ♪
  23.      zaposlováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sprejemati koga v delovno razmerje: v podjetju zaposlujejo nove delavce / ekspr. tkalnica zaposluje nad sto žensk v njej je zaposlenih 2. delati, da kdo kaj dela: zaposlovati otroke z različnimi dejavnostmi; zaposloval se je z branjem / ekspr. zaposlovati svoje misli z mladostnimi neumnostmi 3. biti predmet dejavnosti, aktivnosti koga: hiša ga zelo zaposluje / ta problem ga zaposluje že dalj časa / ekspr. potovanje mu je zaposlovalo domišljijo zaposlováti se stopati, vključevati se v delovno razmerje: mladina se največ zaposluje okrog dvajsetega leta / v tej panogi so se zaposlovale zlasti ženske delale ♪
  24.      zapostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: zapostaviti delavca pri delitvi nagrad; s povzdigovanjem samega sebe je zapostavil druge / zapostaviti dosežke te dobe; zapostaviti študij ekonomije 2. knjiž. postaviti za kaj: najprej zapostavi levo nogo, nato se obrne / pri navajanju imena priimek zapostavimo zapostávljen -a -o: po krivici zapostavljen pesnik; družbeno zapostavljen položaj; sam.: izkoriščani in zapostavljeni ♪
  25.      zapotêči se  -têčem se dov., zapotêci se zapotecíte se; zapotékel se zapotêkla se (é) nar. opoteči se: zapotekel se je in padel ♪

   17.535 17.560 17.585 17.610 17.635 17.660 17.685 17.710 17.735 17.760  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA