Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Del (16.485-16.509) 
- valorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost 2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke valorizíran -a -o: valorizirana osnovna sredstva ♪
- valovíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati valove na čem: burja je valovila morje; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr. vročina valovi zrak 2. ekspr. vznemirjati, razvnemati: njena bližina mu valovi kri; nemir mu je valovil srce ♪
- válpet -pta [lp in u̯p] m (ā) v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane: valpet priganja tlačane k delu; grofovski valpet; valpet in biriči ♪
- vàmp vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi ♦ gastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr.
izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje ♪
- vándrovec -vca m (ā) nižje pog. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik ♪
- vándrovski -a -o prid. (ā) nižje pog. 1. ki (rad) popotuje: vandrovski človek / vandrovski nagon 2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč: vandrovski komedijant, pevec ♪
- vár 1 -a m (ȃ) teh. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen: zgladiti var / čisti var del vara, v katerem je pretaljen samo dodajni material ♪
- varánt -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki ♪
- várati -am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo ♪
- várčen -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden ◊ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno ♪
- várek -rka m (ȃ) teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine: variti z ozkimi varki / korenski varek ♪
- variabílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. spremenljiv, nestalen: variabilni faktorji; vrednost izdelkov je precej variabilna; variabilen in konstanten ♦ ekon. variabilni del osebnega dohodka; variabilni kapital kapital, ki se uporablja za izplačevanje mezd ♪
- variácija -e ž (á) 1. oblika, nastala kot posledica variiranja: vzorec ima več variacij; ponavljati se v različnih variacijah; jezikovne, vsebinske variacije; variacija motiva, ureditve / prizor z novimi variacijami / variacije organizma / to je variacija na staro, znano temo // vrednost, stopnja česa, nastala kot posledica variiranja: variacija raste, upada; variacije se razlikujejo do deset odstotkov od povprečja; variacija pogostnosti 2. redko variiranje: pogosta variacija oblike; variacija v barvi, tonu 3. muz. del skladbe, v katerem se tema melodično, harmonsko, ritmično spremenjena ponovi: četrta variacija je v molu / karakterna variacija; kontrapunktične variacije // mn. skladba iz takih delov: igrati variacije; Mozartove variacije ◊ astr. variacija sprememba v legi Lune zaradi vpliva Sonca in Zemlje s polmesečno periodo; mat.
variacija vsaka od skupin elementov določene množice, ki se od druge razlikuje po elementih in po razvrstitvi elementov; variacija brez ponavljanja pri kateri se elementi v skupini ne ponavljajo; navt. variacija zaradi magnetnih anomalij časovno in krajevno spreminjajoča se napaka pri določanju magnetne deklinacije ♪
- variánta -e ž (ȃ) vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica: primerjati obe varianti stare pesmi; krajša, novejša varianta / oblikovne, stilne variante; pesniške variante / v prislovni rabi napisati kaj v več variantah // oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste: k sliki je priložil svojo varianto; v novi varianti je ta prizor črtan / druga varianta predvideva razširitev vhoda / novejše variante letala sprejmejo več potnikov ◊ alp. izstopna, vstopna varianta izstop, vstop v plezalno smer na drugem mestu, kot se sicer izstopa, vstopa; biol. varianta vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma, različek; lingv. varianta morfema; šah. otvoritvena varianta vsaka od možnosti pri določeni otvoritvi ♪
- variírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen: barve na sliki variirajo odvisno od svetlobe; običaji variirajo od kraja do kraja / cene variirajo glede na kvaliteto izdelka; število članov variira med deset in trideset 2. preh. delati, da kaj dobi, izgubi kake sestavine, ne da bi se pri tem spremenilo njegovo bistvo; spreminjati, predrugačevati: variirati načrt, spored / variirati pesniški motiv variirajóč -a -e: variirajoči opisi variíran -a -o: variiran motiv; variirana oblika literarnega besedila ♪
- varílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki vari: delal je kot varilec / ključavničar varilec ♦ metal. obločni varilec ki vari z električnim oblokom; teh. plamenski varilec ki vari s plamenom, nastajajočim pri zgorevanju plina v kisiku ♪
- varílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na varjenje, spajanje: varilni postopek / varilna delavnica / varilni aparat; varilni prašek pomožni dodajni material pri varjenju; varilne rokavice varilske rokavice / varilni agregat; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje; varilno jeklo varivo jeklo ♪
- varílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za varjenje: delati v varilnici; kovačnica in varilnica ♪
- varílski -a -o [tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na varilce ali varjenje: varilsko delo / varilski predpasnik; varilske rokavice; varilska očala očala za zaščito oči pri (plamenskem) varjenju / varilske klešče; varilsko kladivo / varilski inženir, tehnik / varilska šola ♪
- varíti -ím nedov. (ȋ í) teh. spajati kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: variti plošče, žice / variti pločevino, umetne snovi varjèn -êna -o: varjeni spoj; varjena konstrukcija ♦ metal. varjena cev cev, izdelana iz ukrivljenega traku z varjenjem ♪
- varjênec -nca m (é) teh. del, predmet, ki se vari: vpenjanje varjencev ♪
- varjênje -a s (é) glagolnik od variti, spajati: poškodovati si oči pri varjenju; varjenje konstrukcije; naprave, oprema za varjenje / hladno varjenje brez prejšnjega segrevanja; plamensko varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku; talilno varjenje pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev; točkovno varjenje pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika; varjenje s pritiskom pri katerem se do zmehčanja ali rahlega taljenja segreti deli spajajo s pritiskom, z udarci; gorilnik, pištola za varjenje ♪
- várka 2 -e ž (ȃ) zastar. varovanje: varka majhnih otrok / prinesti otroka na varko k sosedi v varstvo ● zastar. delati pod varko koga pod nadzorstvom ♪
- várnost -i ž (á) stanje varnega: zagotoviti komu varnost; varnost potnikov / imeti občutek varnosti / varnost letala; varnost plovbe / varnost države / zaradi varnosti postaviti ograjo; varnost pred napadalci, ognjem / državna, javna varnost; osebna, pravna varnost; potresna, požarna varnost stavbe; premoženjska varnost; socialna varnost pri kateri je posamezniku, družini zagotovljeno zadovoljevanje družbeno priznanih življenjskih potreb; varnost pri delu; komisija za varnost v zračnem prometu ● zastar. spraviti kaj, koga v varnost na varno ◊ jur. javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; Uprava državne varnosti [UDV] do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; polit. sistem kolektivne varnosti
dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena; zgod. Vojska državne varnosti [VDV] med narodnoosvobodilnim bojem odseku za notranje zadeve dodeljeni del narodnoosvobodilne vojske za varovanje narodnoosvobodilnega gibanja pred notranjimi sovražniki ♪
- várnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki skrbijo za državno, javno varnost; varnostni pas pas ozemlja, ki zagotavlja varnost; elektronski varnostni sistem; varnostna ključavnica ključavnica, ki s tem, da se lahko odpira samo z določenim ključem, zagotavlja večjo varnost; varnostne sile milica, vojska; varnostna služba služba, ki skrbi za javno, državno varnost; varnostna verižica verižica na notranji strani vrat, ki se za večjo varnost pred nezaželenim obiskovalcem pritrdi tako, da se odprta vrata ne morejo na široko odpreti; varnostne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka; varnostna zaponka zaponka v obliki upognjene igle, katere konica se zatika v žlebiček ● Varnostni svet organ Organizacije združenih narodov za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ◊ aer., avt. varnostni pas pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem zaradi večje varnosti ob nenadnem sunku; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; varnostna razdalja razdalja med voziloma, potrebna za zaustavitev vozila, da ne bi trčilo v spredaj vozeče vozilo; varnostno ogledalo ogledalo na slabo preglednem cestišču za večjo prometno varnost; elektr. varnostni stik stik električne naprave, namenjen zaradi večje varnosti za zvezo z zaščitnim vodnikom; varnostna vtičnica vtičnica z varnostnim stikom; jur. varnostni ukrep
ukrep sodišča, da se zaradi varnosti odpravi stanje ali odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kaznivo dejanje; varnostni ukrep izgona tujega državljana iz države; kem. varnostno razstrelivo razstrelivo, ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; mont. varnostni stebri deli nahajališča premoga, rude, ki se zaradi varnosti površinskih objektov, rovov ne smejo odkopati; varnostna proga proga v premogovniku, rudniku, v kateri se zaradi večje varnosti redno ugotavlja možnost vdora vode, pojavitve plinov; varnostna svetilka svetilka, katere plamen z velikostjo, jakostjo kaže koncentracijo metana v zraku in s tem zagotavlja večjo varnost; strojn. varnostna sklopka sklopka, ki se ob preobremenitvi stroja izklopi; šport. varnostna vez vez, ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne; teh. varnostni faktor število, ki pove, kolikokrat mora biti kak
pojav močnejši od dejanskega, normalnega, da se kaj poškoduje, uniči; varnostni ventil ventil, ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste; varnostna podložka podložka, ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije; varnostno steklo proti udarcem odporno navadno večplastno steklo, ki se ob razbitju zdrobi v drobce brez ostrih, nevarnih robov; zgod. Varnostno-obveščevalna služba [VOS] med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 služba Komunistične partije Slovenije in Osvobodilne fronte, ustanovljena za varnost narodnoosvobodilnega gibanja zlasti pred notranjimi sovražniki in za obveščanje o sovražniku ♪
16.360 16.385 16.410 16.435 16.460 16.485 16.510 16.535 16.560 16.585 
