Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (15.885-15.909)


  1.      trójnat  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz treh delov, enot: trojnata nit ♦ bot. trojnati list ♪
  2.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum ♪
  3.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev ♪
  4.      tróp  -a m (ọ̑) agr. trdi deli grozdnih jagod v drozgi: mošt vre na tropu ♪
  5.      tropínski  -a -o prid. (ȋ) ki je iz tropin: tropinsko žganje ∙ nar. tropinsko vino delanec ♪
  6.      tropopávza  -e ž (ȃ) meteor. del atmosfere med troposfero in stratosfero ♪
  7.      troposfêra  -e ž (ȇ) meteor. najnižji del atmosfere, v katerem nastajajo vremenski pojavi: raziskovati troposfero ♪
  8.      trópŕst  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) triprst: troprsti invalid / troprste delovne rokavice ♪
  9.      trosíti  in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
  10.      trosnják  -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif ♪
  11.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
  12.      tróšt  -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
  13.      trót  -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
  14.      trótovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski ♪
  15.      trótovstvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje ♪
  16.      tŕpen  -pna -o prid. (r̄) 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik tŕpno prisl.: trpno doživljati ♪
  17.      trpéti  -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče ♪
  18.      tŕpež  -a tudi trpèž -éža m (ȓ; ȅ ẹ́) star. 1. trpljenje: vrnila sta se domov po hudem trpežu; trud in trpež ∙ star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj 2. trajanje: trpež pravde / stvari so delane za trpež ♪
  19.      trpéžen  -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago // obstojen: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo ● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti ◊ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate ♪
  20.      trpínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem 2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči trpínčen -a -o: trpinčen človek ♪
  21.      tŕsje  -a s (r̄) 1. več trsov, trsi: s trsjem poraslo močvirje / iz trsja narejeni čolni / obrezovati, privezovati trsje 2. nar. vinograd: delati v trsju ♪
  22.      tŕsničar  -ja m (ȓ) agr. kdor goji trsne sadike v trsnicah: drevesničarji in trsničarji // delavec, ki dela v trsnici: zaposliti novega trsničarja ♪
  23.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
  24.      tŕtast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke ♪
  25.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪

   15.760 15.785 15.810 15.835 15.860 15.885 15.910 15.935 15.960 15.985  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA