Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (151-175)

151.      brezdélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko brezdelnež: gosposki brezdelec ♪
152.      brezdélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci // ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje ◊ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva brezdélno prisl.: brezdelno postopati, živeti ♪
153.      brezdélica  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. brezdelje: življenje mu poteka v brezdelici; duševna brezdelica; dnevi brezdelice 2. star. brezdelnež: ti si lena brezdelica ♪
154.      brezdélje  -a s (ẹ̑) stanje brez dela: brezdelje ga je ubijalo / vdajati se brezdelju ♪
155.      brezdélnež  -a m (ẹ̑) brezdelen človek: brezdelneži in pijanci / bogati brezdelneži ♪
156.      brezdélnik  -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike ♪
157.      brezdélnost  -i ž (ẹ̑) brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost ♪
158.      candela  gl. kandela ♪
159.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) ♪
160.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije ♪
161.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
162.      córpus delícti  córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-ȋ) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti ♪
163.      cvetnonedéljski  -a -o [tudi vǝt] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare ♪
164.      četverodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
165.      čudodélec  -lca m (ẹ̑) redko čudodelnik ♪
166.      čudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. rel. ki dela čudeže: čudodelna podoba 2. čaroven: čudodelna palica / čudodelna moč umetnikove besede ♪
167.      čudodélka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od čudodelec: ta pianistka je prava čudodelka ♪
168.      čudodélnik  -a m (ẹ̑) rel. kdor dela čudeže: velik čudodelnik in svetnik; pren. pisatelj, zdravnik čudodelnik ♪
169.      čudodélnost  -i ž (ẹ̑) rel. lastnost čudodelnega: čudodelnost podobe ♪
170.      dídel  [dǝl] medm. (ȋ) posnema glasove (enolične) godbe: didel didel didel didel di / didel didel dačka ♪
171.      dideldáj  [dǝl] medm. (ȃ) posnema glasove (enolične) godbe: lajna poje dideldaj dideldu ♪
172.      dideldú  [dǝl] medm. (ȗ) posnema glasove (enolične) glasbe: lajna poje dideldaj dideldu ♪
173.      dobrodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki dela dobra dela, dejanja: dobrodelne ustanove; dobrodelno društvo / prireditev v dobrodelne namene ♪
174.      dobrodélnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor dela dobra, človekoljubna dela: mož je velik dobrodelnik ♪
175.      dobrodélnost  -i ž (ẹ̑) opravljanje, izkazovanje dobrih del, dejanj: znana je njihova dobrodelnost / sirote so bile prepuščene dobrodelnosti ljudi ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251