Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (14.576-14.600)



  1.      stêblo  -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
  2.      stêči 1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel 2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi // ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino 3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi 4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati 5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel 6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge ● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil stêči se 1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo 2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v republiški sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil onstar. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; prim. izteči
  3.      stêgno  -a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk
  4.      stèk  stéka m ( ẹ́) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpadavt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb
  5.      stêkelce  -a [kǝl] s (ē) manjšalnica od steklo (izdelek): igral se je z obarvanimi stekelci; stekelca razbite šipe / stekelca za očala ♦ fiz. objektno stekelce steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet
  6.      steklár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov: steklar je narezal šipe za okna; izučiti se za steklarja; pasarji in steklarji // delavec v proizvodnji stekla: v tovarni so na novo zaposlili nekaj steklarjev / strojni steklar
  7.      steklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na steklarje ali steklarstvo: steklarska delavnica / steklarska industrija / steklarski mojster, tehnik, vajenec / steklarski nož nož za rezanje šip, stekla; steklarsko kladivo ♦ obrt. steklarski kit kit iz krede ali gline ter veziva; steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla
  8.      steklárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo stekla, steklenih izdelkov: razvoj steklarstva; zgodovina steklarstva na Pohorju; uporaba barvil v steklarstvu
  9.      steklenína  -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina
  10.      steklénka  -e ž (ẹ̄) steklenica: oplesti, zamašiti steklenko: natočiti mošt iz steklenke / steklenka mleka, vina, žganja ◊ agr. steklenke hruške, ki imajo balonasto obliko z dolgim in ozkim delom ob peclju
  11.      stêklo  -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Muranaekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučitiarhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
  12.      stêklobrusáč  -a m (ē-á) steklobrusilec: dela kot steklobrusač
  13.      stêklobrusílec  -lca [c in lc] m (ē-) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
  14.      stêklopiháč  -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača
  15.      stêklopihálec  -lca [c tudi lc] m (ē-) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci
  16.      stêklopiháški  -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo: steklopihaški izdelki / steklopihaški poklic; steklopihaška delavnica / naučiti se steklopihaške tehnike
  17.      steklorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar
  18.      stêkloslikár  -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar
  19.      stêklost  -i ž (é) stanje steklega: ubiti psa zaradi steklosti / ekspr. napadel ga je z živalsko steklostjo divjostjo
  20.      steklovína  -e ž (í) 1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina 2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino ◊ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla
  21.      stemníti se  -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se ( í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili
  22.      sténa  -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustevbot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine
  23.      sténica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od stena: stenica deli kuhinjo od jedilnega kota / preplezati je moral še stenico pod vrhom hriba
  24.      steníčjak  -a m () bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium
  25.      steník  -a m (í) nar. nizka predelna stena v skednju: metati slamo preko stenika

   14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA