Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (13.585-13.609)


  1.      séverno...  prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na severen: severnoafriški, severnoameriški, severnoslovanski ♪
  2.      sévernoevrópski  -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) nanašajoč se na severni del Evrope: severnoevropske države; severnoevropske reke ♪
  3.      sévernonémški  -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́) nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta ♪
  4.      severo...  ali sévero... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na sever: severovzhod / severoseverozahod ♪
  5.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije ♪
  6.      séverozahòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države ♪
  7.      sezídati  tudi sezidáti -am [sǝz in sez] dov. (í á í) narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki: sezidati predelno steno, zid / sezidati bolnico, most, stolp, šolo; sezidal si je novo hišo / grad so začeli zidati v štirinajstem stoletju in ga sezidali v petnajstem končali zidanje / sezidati do druge plošče; pren. svojo filozofijo je sezidal na trhlih temeljih; sezidati si lepšo prihodnost ● redko čebele sezidajo satovje naredijo; zastar. med mestoma so sezidali železnico zgradili sezídan -a -o: stolp je bil pozneje sezidan; hiša je sezidana iz kamna; na ruševinah sezidano mesto ♪
  8.      sezíjski  -a -o prid. (ȋ) star. sezonski: sezijsko delo ♪
  9.      seznanítev  -tve [sǝz in sez] ž (ȋ) glagolnik od seznaniti: kmalu po seznanitvi ga je obiskal / seznanitev delavcev s pravilnikom ♪
  10.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  11.      seznánjanje  -a [sǝz in sez] s (á) glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo ♪
  12.      seznánjati  -am [sǝz in sez] nedov. (á) 1. delati, da postane kdo komu znan: seznanjal ga je s svojimi prijatelji; osebno seznanjati koga s kom; seznanjati se na izletih; otroci se hitro seznanjajo 2. delati, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznanjati kupce z delovanjem in uporabo aparata; podrobno seznanjati s čim / knjiga nas seznanja z nekaterimi novimi odkritji seznanjajóč -a -e: razkazal jim je tovarno, seznanjajoč jih s problemi proizvodnje ♪
  13.      seznánjenje  -a [sǝz in sez] s (ā) glagolnik od seznaniti: seznanjenje z novimi sodelavci / članek je pripomogel k seznanjenju rojakov z dogajanji v domovini ♪
  14.      seznánjenost  -i [sǝz in sez] ž (ā) dejstvo, da je kdo seznanjen: seznanjenost delavcev s pravicami in dolžnostmi; premajhna seznanjenost s problemom ♪
  15.      seznáti  -ám [sǝz in sez] dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel ♪
  16.      sezóna  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom čas, del leta a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 1984/85 c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času ♪
  17.      sezónec  -nca m (ọ̑) pog. sezonski delavec: zaposliti sezonce; sezonci in izseljenci ♪
  18.      sezónka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sezonec: delo opravljajo sezonke ♪
  19.      sezónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sezono: sezonska paša drobnice; sezonska opravila / sezonska zaposlitev; sezonsko delo / sezonski delavec / sezonske cene / sezonsko sadje / prehlad in druge sezonske bolezni ♪
  20.      sezúvati  -am [sǝz in sez] nedov., tudi sezuvála (ú) delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice sezúvati se zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo ♪
  21.      sežágati  -am [sǝž in sež] dov. (ȃ) z žaganjem razdeliti na dele: sežagati drva / slabše deske so sežagali za kurjavo ♪
  22.      sežáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene ♪
  23.      séženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge ♪
  24.      sežvrkljáti  -ám [sǝž in sež] dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca ♪
  25.      sfabricírati  -am dov. (ȋ) redko izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi ♪

   13.460 13.485 13.510 13.535 13.560 13.585 13.610 13.635 13.660 13.685  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA