Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (13.235-13.259)


  1.      roženvênski  -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja ♪
  2.      róžica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja ● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko ◊ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih ♪
  3.      róžje  -a s (ọ̑) agr. deli rozg, odrezani pri obrezovanju: pobirati, sežigati rožje; butara rožja // več rozg, rozge: zavarovati rožje proti pozebi ♪
  4.      róžnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. podoben barvi mareličnega cveta, bledo rdeč: rožnat papir; rožnata svetloba; rožnate vrtnice; rožnato nebo; bledo, temno rožnat / dekle rožnatega obraza; rožnati dojenčkovi prsti / rožnata barva / od zadrege je postala rožnata je lahno zardela 2. ekspr. za človeka zelo ugoden, prijeten: takrat nismo bili v rožnatem položaju; to so rožnati upi; razmere niso rožnate / pesn. rožnate sanje // olepšan, optimističen: rožnato gledanje na kaj; sestavljati rožnata poročila ● ekspr. gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala lepše, kot je v resnici; ekspr. biti rožnate volje veselo razpoložen; dekle v rožnatem krilu rožastem róžnato prisl.: vse gleda, vidi rožnato; rožnato ožarjeni vrhovi / piše se narazen ali skupaj: rožnato bel ali rožnatobel; rožnato rdeč; rožnato zlat ♪
  5.      rožnovênski  -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra ♪
  6.      ŕt  -a m (ȓ ŕ) skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade ∙ star. rt kopja konica ♪
  7.      rtína  -e ž (í) nar. odebeljeni del debla nad panjem; ritina: rtina podrtega drevesa ♪
  8.      rubríka  -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪
  9.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene ♪
  10.      rudár  -ja m (á) delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji ∙ publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih ♪
  11.      rudáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z iskanjem, pridobivanjem rud, premoga: v prejšnjem stoletju so začeli rudariti v Hrastniku / šel je rudarit na tuje delat kot rudar, rudniški delavec ♪
  12.      rudárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno ♦ jur. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu ♪
  13.      rudbékija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
  14.      rúdnik  -a m (ȗ) prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik; spustiti se v rudnik; bogat rudnik; eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga // ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij ♪
  15.      rúdo  -a s (ú) nar. oje: rudo je zadelo ob drevo in voz se je ustavil ◊ navt. ročica krmila pri manjšem vodnem vozilu ♪
  16.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje ♪
  17.      rudokòp  -ópa m (ȍ ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi ♪
  18.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec ♪
  19.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
  20.      ruína  -e ž (ȋ) knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel ♪
  21.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca ♪
  22.      rúkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne ♪
  23.      rumeníti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje rumeníti se knjiž. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni ♪
  24.      rumeno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt ♪
  25.      rumeno... 2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen ipd., gl. rumen ♪

   13.110 13.135 13.160 13.185 13.210 13.235 13.260 13.285 13.310 13.335  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA