Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (1.251-1.275)


  1.      bržóla  -e ž (ọ̑) pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola ♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja // meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno ♪
  2.      búkev  -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
  3.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  4.      búkovniški  -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje ♪
  5.      búkovništvo  -a s (ū) delovanje bukovnikov: bukovništvo na Koroškem ♪
  6.      búkvice  -vic ž mn. (ū ȗ) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika ♪
  7.      búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula ♪
  8.      buldožeríst  -a m (ȋ) kdor dela z buldožerjem: podjetje sprejme dva buldožerista ♪
  9.      búniti se  -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš! ♪
  10.      búriti  -im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem ♪
  11.      búrka  -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪
  12.      búrkati  -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
  13.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja ♪
  14.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
  15.      búrš  -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
  16.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo ♪
  17.      buržoázno...  [tudi -žua-] prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen ♪
  18.      buržúj  -a m (ȗ) pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji; živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj ♪
  19.      butadién  -a m (ẹ̑) kem. lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka ♪
  20.      bútara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara ♪
  21.      bútarica  -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo ♪
  22.      bútast  -a -o prid. (ú) slabš. omejen, neumen, nespameten: fant je čisto butast; ne bodi butast; delati se butastega; butec butasti / ima tako butast obraz ♪
  23.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  24.      bypass  -a [bájpás] m (ā-ȃ) žarg., med. obvod, ki nadomešča obolelo žilo, oboleli del prebavnega trakta: bolnik z bypassom / narediti bypass; dvojni bypass ♪
  25.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA