Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (11.235-11.259)


  1.      preobraževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: preobraževati življenje; preobraževati se v skladu z družbenim razvojem preobražujóč -a -e: preobražujoča moč ♪
  2.      preobremeníti  -ím dov., preobreménil (ȋ í) preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce ∙ ekspr. preobremeniti si želodec preveč jesti, piti ♦ teh. preobremeniti stroj preobremenjèn -êna -o: vsi so preobremenjeni; biti preobremenjen z delom; preobremenjeno vozilo ∙ publ. ta cesta je v sezoni preobremenjena na njej je zelo velik promet ♪
  3.      preobremenjênost  -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča ♪
  4.      preobremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti ♦ teh. preobremenjevati motor ♪
  5.      preobtežênost  -i ž (é) lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga ♪
  6.      preocenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje ♪
  7.      preocéniti  -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotiti ● knjiž., redko težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti ♪
  8.      preodéti  -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́) knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta preodét -a -o: biti preodet v berača ♪
  9.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  10.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji ♪
  11.      preorganizírati  -am dov. (ȋ) na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali ♪
  12.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo ♪
  13.      preorientírati  -am dov. (ȋ) publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine preorientíran -a -o: preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen ♪
  14.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje ♪
  15.      preostájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim ♪
  16.      preostánek  -nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov ♪
  17.      preostáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali ♪
  18.      preózek  -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti preózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti ♪
  19.      prepàd  -áda m (ȁ á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj ♪
  20.      prepádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas ♪
  21.      prepájanje  -a s (ā) glagolnik od prepajati: prepajanje lesa s kemičnimi snovmi / prepajanje kmeta z meščanskimi idejami; delu se pozna prepajanje domače kulture s tujimi umetnostnimi vplivi ♪
  22.      prepájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepajati les s kemičnimi sredstvi; prepajati platno s klejem; pren. oče ga je prepajal z ljubeznijo do domovine 2. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: vonj rož prepaja ozračje; to čustvo jo čedalje bolj prepaja / nova spoznanja prepajajo človekov odnos do sveta / odgovoril je z glasom, ki ga je prepajal strah prepájati se dobivati vase veliko kake snovi, navadno tekoče: obleka se prepaja z vodo ♪
  23.      preparát  -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti ♦ med. barvati histološki preparat ♪
  24.      prepárati  -am dov. (ȃ) 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima ♪
  25.      preparátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela ♪

   11.110 11.135 11.160 11.185 11.210 11.235 11.260 11.285 11.310 11.335  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA