Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Del (1.001-1.025)



  1.      bidé  -ja m (ẹ̑) podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa: kopalnica z bidejem
  2.      bienále  -a m () vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala
  3.      bífora  -e ž () um. okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela: romanska hiša z biforami
  4.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  5.      bíkec  -kca m () 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
  6.      bikíni  -ja m () dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: sončiti se v bikiniju; pozornost je vzbudil nov kroj bikinija
  7.      bíl  -i [tudi bi] ž () raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilkebot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  8.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  9.      bilancíranje  -a s () glagolnik od bilancirati: oddelek za bilanciranje / bilanciranje dohodkov in izdatkov
  10.      bilancírati  -am nedov. in dov. () redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati
  11.      bilancíst  -a m () uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista
  12.      bilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote
  13.      bíliti  -im nedov.) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti
  14.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
  15.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  16.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  17.      bíncelj  -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato
  18.      binírati  -am nedov. in dov. () rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira
  19.      bínkošten  -tna -o prid. () nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki ♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
  20.      bio...  ali bío... prvi del zloženk () nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija
  21.      bíobibliografíja  -e ž (-) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo
  22.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  23.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  24.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  25.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA