Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ded (51-75)



  1.      razdedínjenje  -a s () glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje
  2.      déd  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom dedič česa: izplačati sodedičem njihove deleže
  3.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov
  4.      aforístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina aforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi
  5.      àko  in ako vez. () raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
  6.      alikvóten  tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
  7.      alkoholízem  -zma m () pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
  8.      alód  tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov
  9.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
  10.      áta  -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
  11.      atavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana
  12.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  13.      bájanje  -a s () glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
  14.      bastárd  -a m () 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
  15.      bastardírati  -am dov. in nedov. () biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele
  16.      bíkast  -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči podoben biku: bikast dedec / ne bodi tako bikast!
  17.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  18.      bistrovídec  -dca m () kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
  19.      blagopokójen  -jna -o prid. (ọ̄) spoštljivo pokojni: naš blagopokojni ded
  20.      blagovníca  -e ž (í) nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor)
  21.      bolézen  -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni ∙ preg. dolga bolezen, gotova smrt ♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja
  22.      brízgniti  -em dov.) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
  23.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  24.      číkati  -am nedov. () 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
  25.      čúpa  -e ž () nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla: v spomin na deda jim je ostala njegova čupa

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA