Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Darje (6-30)

6.      nadárjenec  -nca m (ȃ) knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo ♪
7.      nadárjenost  -i ž (ȃ) sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah ♪
8.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
9.      nènadárjenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana ♪
10.      nèpoudárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni ♦ lingv. nepoudarjene besede v stavku ♪
11.      obdárjenost  tudi obdarjênost -i ž (ȃ; é) knjiž. stanje obdarjenega: naravna obdarjenost različnih področij / redko glasbena obdarjenost nadarjenost ♪
12.      podárjenost  tudi podarjênost -i ž (ȃ; é) značilnost podarjenega: slika zaradi podarjenosti ni izgubila vrednosti ● knjiž., ekspr. sprejeti življenje kot podarjenost kot dar ♪
13.      poudárjenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poudarjenega: čustvena poudarjenost / poudarjenost nekaterih elementov na sliki ♦ lingv. poudarjenost besede v stavku ♪
14.      rudárjenje  -a s (á) glagolnik od rudariti: začetni časi rudarjenja / zaradi rudarjenja ogrožena poslopja ♪
15.      udarjenína  -e ž (í) med. udarnina: udarjenine in zmečkanine ♪
16.      udárjenost  -i ž (ȃ) stanje udarjenega: pripovedoval jim je o svojem strahu in udarjenosti / pog., ekspr. udarjenost na ženske se mu je maščevala ♪
17.      vladárjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vladarja: vladarjeva oblast / vladarjevo ustoličenje ♪
18.      vzdárje  -a s (ȃ) zastar. povračilo: dati komu vzdarje za darove / za vzdarje poslati šopek rož ♪
19.      abecédarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska ♪
20.      adrésa  -e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor ♪
21.      amfibráh  tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih ♪
22.      anakrúza  -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo ♪
23.      anapést  -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih ♪
24.      anatómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa ♪
25.      ántitalènt  -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
26.      avêrz  -a m (ȇ) knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo ♪
27.      avgúst ² -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej ♪
28.      avgústa  -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej ♪
29.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
30.      bazilísa  -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206