Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Dan (601-625)
- demantírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
- demoralizácija -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo ♪
- demoralizátor -ja m (ȃ) kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic ♪
- demoralizátorski -a -o prid. (ȃ) ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska ♪
- démper -ja m (ẹ̄) grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in demperji ♪
- denárska -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar) ♪
- depó -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog ◊ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu ♪
- depolarizácija -e ž (á) fiz. zmanjšanje upadanja napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi ♪
- depolarizírati -am dov. in nedov. (ȋ) fiz. zmanjšati upadanje napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi ♪
- depolitizácija -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi ♪
- depopulácija -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane ♪
- depozít -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo ◊ jur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti ♪
- derivírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati ♪
- dêrma -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
- desét desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim
odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
- desêtič prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na desetem mestu: danes sem že desetič tukaj ♪
- desétúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja deset ur: deseturni delavnik; deseturnega zasedanja je bilo nazadnje le konec ♪
- désni -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna
petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
- detronizácija -e ž (á) knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo // ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti ♪
- devóten in devôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pretirano vdan nadrejenim; klečeplazen, hlapčevski: ni maral devotnih ljudi / devotno vedenje devótno in devôtno prisl.: devotno pozdravljati ♪
- devótnost in devôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pretirana vdanost nadrejenim; klečeplaznost, hlapčevstvo: odbijajoča devotnost ♪
- deziluzíja -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
- dezintegrácija -e ž (á) publ. razpadanje, razkrajanje kake celote: uniji je grozila dezintegracija; zaradi dezintegracije družine je zmeraj več zapuščenih otrok; dezintegracija razredne družbe; proces dezintegracije / dezintegracija zavesti ♪
- dezorganizácija -e ž (á) razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa: povzročiti dezorganizacijo gospodarstva; dezorganizacija državnega aparata, armade; dezorganizacija dela // nered, zmeda: kritiziral je tiste, ki vnašajo v proizvodnjo dezorganizacijo ♪
- dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v
sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ◊ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701