Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dan (301-325)


  1.      zavídanje  -a s (í) glagolnik od zavidati: iz vedenja sosedov je bilo čutiti zavidanje ● ekspr. doseči zavidanja vreden položaj, rezultat zelo dober, ugoden; ekspr. zavidanja vredna stopnja napredka zelo velika, visoka ♪
  2.      zazídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost zazidanega: preprečiti pregosto zazidanost področja ♪
  3.      zbádanje  -a s (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje ♪
  4.      zdaníti se  -ím se dov., zdánil se (ȋ í) brezoseb. preiti iz noči v dan: vstal je, ko se je zdanilo; še preden se je zdanilo, so odšli na pot; poleti se zgodaj zdani ● ekspr. zdaj se mu je zdanilo, zakaj so ga povabili medse je dojel, spoznal; ekspr. polagoma se je zdanilo v njegovi glavi doumel, razumel je ♪
  5.      zdánji  -a -e prid. (ā) star. sedanji: pustite preteklost, mislite na zdanji čas / zdanji gospodar je prijeten človek / to so prispevki naših zdanjih pesnikov in pisateljev sodobnih ♪
  6.      zdánjost  -i ž (ā) star. sedanjost: preteklost in zdanjost / uživati zdanjost ♪
  7.      zgódnjepomladánski  -a -o prid. (ọ̄-á) nanašajoč se na zgodnjo pomlad: hladno zgodnjepomladansko jutro / nedeljski zgodnjepomladanski izlet ♪
  8.      zgódnjepopoldánski  tudi zgódnjepopóldanski -a -o [u̯d] prid. (ọ̄-á; ọ̄-ọ̑) nanašajoč se na zgodnje popoldne: toplota zgodnjepopoldanskega sonca / zgodnjepopoldanski mir ♪
  9.      zídanica  -e ž (í) manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina: iz zidanice je slišati petje; pobočje je polno belih zidanic ♪
  10.      zídanje  tudi zidánje -a s (í; ȃ) 1. glagolnik od zidati: zidanje lepo napreduje; zidanje brez malte, z malto / ukvarjati se z zidanjem / zidanje hiše; zidanje oboka je zamudno 2. kar je sezidano, zgrajeno: zidanje je obrnjeno proti jugu; novo, veliko zidanje ♪
  11.      ždánovski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ždanovščino: ždanovsko obdobje / ždanovska kulturna politika ♪
  12.      ždánovščina  -e ž (ā) politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov: boriti se proti ždanovščini; obdobje ždanovščine ♪
  13.      žídan  -a -o prid. (ȋ) star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre ♪
  14.      žrdána  -e ž (ȃ) nar. užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj: nabirati jurčke in žrdane ♪
  15.      à  prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal! ♪
  16.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
  17.      abderítski  -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo ♪
  18.      abrazíja  -e ž (ȋ) 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice ♪
  19.      abstraktíst  -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist ♪
  20.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
  21.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
  22.      ádrica  -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico ♪
  23.      adstrát  -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku ♪
  24.      akomodácija  -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram ♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč ♪
  25.      akomodírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju; novim razmeram se je hitro akomodiral ♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA