Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dan (276-300)


  1.      ujédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ujedati: naredi tako, da ne bo ujedanja v hiši / njegovih ujedanj nočem več poslušati / ujedanje bolh, stenic ♪
  2.      ujédanka  -e ž (ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: dobro obvladuje ujedanko / tehnika ujedanke // odtis v tej tehniki: z ujedankami ilustrirana knjiga ♪
  3.      upádanje  -a s (ā) glagolnik od upadati: upadanje reke / upadanje lic, trebuha / upadanje poguma / upadanje telesnih moči / upadanje narodne kulture, umetnosti / upadanje proizvodnje / upadanje števila prebivalcev / upadanje zanimanja za film ∙ publ. nataliteta je v upadanju se manjša ♪
  4.      usédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo ♪
  5.      vbádanje  -a s (ȃ) glagolnik od vbadati: vbadanje šivanke v platno / vbadanje z nožem v žogo / vbadanje znamenja na kožo ♪
  6.      vdánost  -i ž (á) dejstvo, da je kdo vdan: vdanost voditelju; biti komu hvaležen za vdanost / izkazovati komu vdanost / vdanost pijači / vdanost v usodo / prenašati trpljenje z vdanostjo // kar izraža, kaže to dejstvo: opaziti vdanost v glasu, očeh ● star. že v otroštvu je čutil vdanost do tega poklica nagnjenje ♪
  7.      vdánosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vdanost: vdanostna kretnja / v nekaterih državah podpisati vdanostno izjavo vladarju ♪
  8.      védanec  in vedánec -nca m (ẹ́; á) nar. gorenjsko 1. bedanec, divji mož: pazi, da te vedanec ne ujame; teči kakor vedanec zelo hitro 2. vedomec: duši ga vedanec / duša nekrščenega otroka je vedanec ♪
  9.      vendán  in v en dán prisl. (ȃ) star. tjavendan: tega ne dela kar tako vendan / živeti veselo vendan ♪
  10.      véroizpovédanje  -a s (ẹ́-ẹ̄) zastar. veroizpoved, vera: pripadniki različnih veroizpovedanj / svoboda vesti in veroizpovedanja vere ♪
  11.      vidovdánski  -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921 ♪
  12.      vládanje  -a s (ā) glagolnik od vladati: parlament sodeluje pri vladanju; način vladanja ♪
  13.      vsakdán  -a m (ȃ) ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: opisati komu svoj vsakdan; človekov, pisateljev vsakdan; dolgočasen, pust vsakdan / naš politični vsakdan ♪
  14.      vsakdánjež  -a m (ȃ) ekspr. vsakdanji, navaden človek: iz junaka se je spremenil v vsakdanježa ♪
  15.      vsakdánji  -a -e prid. (ā) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: gneča na cesti je vsakdanji pojav; poslovila sva se z nekaj vsakdanjimi besedami; pogovarjala sva se o vsakdanjih stvareh / ekspr. skrb za vsakdanji kruh; predmeti za vsakdanjo uporabo / vsakdanja obleka / bil je vsakdanji človek ki se po svojih lastnostih, značilnostih bistveno ne razlikuje od drugih ljudi svoje vrste 2. ki se navadno ponavlja, poteka vsak dan: vsakdanji boji z naravo; ne, dovolj imamo vsakdanjih skrbi; hoditi na vsakdanji sprehod / bil je vsakdanji gost v njihovi hiši; ekspr. popiti svojo vsakdanjo skodelico kave; skrbeti za vsakdanji zaslužek ● vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek vsakdánje prisl.: vsakdanje se vesti; bil je vsakdanje preprost; sam.: to je nekaj vsakdanjega ♪
  16.      vsakdánjik  -a m (ā) ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: pisateljev, študentski vsakdanjik 2. redko vsakdanji, navaden človek: bili so sami vsakdanjiki ♪
  17.      vsakdánjost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost vsakdanjega: vsakdanjost opravkov, življenja 2. celota česa vsakdanjega: opisovati vsakdanjost; spomini mu poživljajo dolgočasno vsakdanjost // kar je vsakdanje: trdo delo je naša vsakdanjost / spregovoriti nekaj nepomembnih vsakdanjosti ♪
  18.      vsakdánjščina  -e ž (ā) ekspr., redko vsakdanjost: pisatelj je vzel snov za novelo iz vsakdanjščine ♪
  19.      zabádanje  -a s (ȃ) glagolnik od zabadati: zabadanje risalnih žebljičkov v mehko podlago ♪
  20.      zaglédanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je čustveno pozitivno, trajno navezan na kaj: zagledanec v umetnost ♪
  21.      zaglédanost  -i ž (ẹ̑) stanje zagledanega človeka: zagledanost ljudi v daljni cilj / ekspr. dekletova zagledanost v fanta zaljubljenost / ekspr. iztrgati koga iz zagledanosti v preteklost / ekspr. zagledanost vase ♪
  22.      zajédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zajedati: zajedanje drugih rastlin, živali ● knjiž. vpitje in zajedanje oštevanje z zajedljivimi besedami ♪
  23.      zapádanje  -a s (ā) glagolnik od zapadati: zapadanje malodušnosti / zapadanje slabostim ♪
  24.      zasédanje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od zasedati: prerivanje ob zasedanju stolov / zasedanje tujih dežel, mest / zasedanje delovnih, učnih mest 2. navadno daljše srečanje večjega števila ljudi, ki sestavljajo kak organ, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sklicati zasedanje; biti, sodelovati na zasedanju; zasedanje odbora, skupščine, sveta; zasedanje sodišča / izredno, redno zasedanje; plenarno, slavnostno zasedanje ♪
  25.      zavédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja ● zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA