Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Dan (1.751-1.775)


  1.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  2.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  3.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
  4.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  5.      nèkaznovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti ♪
  6.      nekdájšnji  in nékdajšnji -a -e prid. (ā; ẹ̑) knjiž. nekdanji: značilnosti nekdajšnje družbe ♪
  7.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz ♪
  8.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico ♪
  9.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  10.      nèkonvertibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano ♪
  11.      nèkŕščen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen ∙ ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda ♪
  12.      nèmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja ♪
  13.      nemarnè  -éta m (ȅ ẹ́) star. nemarnež: nihče ne mara takega nemarneta, ki vsak dan zamudi / govoril je, kakor bi bil velik nemarne ♪
  14.      nèobjektíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven ♪
  15.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
  16.      nèomájen  -jna -o prid. (ȅ-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj ♪
  17.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  18.      nèosvínčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina ♪
  19.      nèpésniški  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pesniški: vsakdanje, nepesniške besede ♪
  20.      nèpoétičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) nepesniški: vsakdanje, nepoetične besede ♪
  21.      nèpogóst  -a -o prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ̄) ki ni pogost: nepogosti obiski / take pripovedi so danes nepogoste ♪
  22.      nèpomagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv ♪
  23.      nèpotrpežljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
  24.      nèprijétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja // kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti ♪
  25.      nèpriprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen ♪

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA